Jedro

ZFPPIPP v drugem odstavku 346. člena pooblašča upravitelja, da oceni vrednost premoženja, navedenega v prvem odstavku 346. člena ZFPPIPP in torej šteje, da je upravitelj usposobljen za takšno cenitev. Očitki pritožnice, da upravitelj ni strokovno usposobljen za ocenitve vrednosti premoženja, zato niso utemeljeni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o prodaji premoženja dolžnika – opreme, naprav in drobnega inventarja v D., ki so razvidni iz popisa osnovnih sredstev, ki je priloga sklepa, odločilo tako, da se prodajo opravi na podlagi javne dražbe, izklicna cena določi v višini 41.254,44 EUR in varščina v višini 4.125,44 EUR.

2. Upnica A. A. je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v 346. členu določa posebna pravila o prodaji določenega premoženja in sicer: 1. vrednostnih papirjev ali blaga, s katerim se trguje na organiziranem trgu, 2. hitro pokvarljivega blaga in 3. netržnih zalog materiala, če je skupna vrednost posamezne vrste takih zalog manjša od 15.000,00 EUR in naslednjih vrst stvari, če je vrednost posamezne stvari manjša od 15.000,00 EUR in sicer rabljene opreme ali strojev, trgovskega blaga in končnih izdelkov ali nepremičnin (prvi odstavek 346. člena ZFPPIPP). Za prodajo navedenega premoženja se ne uporablja drugi odstavek 327. člena ZFPPIPP, po katerem mora oceno vrednosti premoženja izdelati pooblaščeni ocenjevalec za tisto vrsto premoženja, ki je predmet ocene, če ni v zakonu za posamezen primer drugače določeno, in lahko vrednost tega premoženja oceni upravitelj. Upravitelj mora premoženje iz 2. in 3. točke prvega odstavka 346. člena ZFPPIPP prodati na način, ki je primeren glede na lastnosti tega premoženja (četrti odstavek 346. člena ZFPPIPP).

5. Pritožbeno sodišče po vpogledu v popis osnovnih sredstev, ki je priloga izpodbijanega sklepa, ugotavlja, da je vrednost posamezne opreme, naprav in drobnega inventarja, ki se prodaja, manjša od 15.000,00 EUR. Upravitelj je v predlogu za izdajo sklepa o prodaji navedenega premoženja pojasnil, da mu je kot podlaga za oceno vrednosti posameznih stvari služila knjigovodska vrednost vsake od stvari, ki se predlaga za prodajo, pri čemer je knjigovodska vrednost opreme ostala enaka kot ob začetku stečajnega postopka, saj se premoženje stečajnega dolžnika ne amortizira. Ob upoštevanju, da gre za več kot dve leti staro vrednost (stečajni postopek nad dolžnikom je bil začet 1. 6. 2016), ter da je oprema, ki je predmet prodaje, izdelana po meri, in bo v primeru demontaže in selitve dodatno izgubila na svoji vrednosti, je upravitelj predlagal, da sodišče kot izklicno ceno določi s strani upravitelja ocenjeno vrednost premoženja, znižano za 50 %, torej 41.254,44 EUR.

6. Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju zgoraj navedenih okoliščin in dejstva, da se je premoženje, na katerega se nanaša izpodbijani sklep, že prodajalo, vendar neuspešno, utemeljeno sledilo predlogu upravitelja in določilo izklicno ceno v višini 50 % po upravitelju ocenjene vrednosti.

7. ZFPPIPP v drugem odstavku 346. člena pooblašča upravitelja, da oceni vrednost premoženja, navedenega v prvem odstavku 346. člena ZFPPIPP in torej šteje, da je upravitelj usposobljen za takšno cenitev. Očitki pritožnice, da upravitelj ni strokovno usposobljen za ocenitve vrednosti premoženja, zato niso utemeljeni.

8. Navedbe pritožnice, da gre v danem primeru za opremo, naprave in drobni inventar, ki so nedeljiva celota hotela D., so nekonkretizirane, saj pritožnica ne navede nobenih dejstev in okoliščin, zaradi katerih bi bilo navedeno premoženje mogoče šteti za nedeljivo celoto navedenega hotela. Iz popisa osnovnih sredstev, ki je priloga izpodbijanega sklepa, pa izhaja, kot da gre za samostojne, posamične stvari v lasti stečajnega dolžnika.

9. Ker je bila prodaja premoženja, ki se je izvedla na podlagi sklepa o prodaji z dne 7. 8. 2018 za izhodiščno ceno v višini 82.508,87 EUR, neuspešna, je utemeljeno znižanje navedene cene (ki je predstavljala ocenjeno vrednost premoženja) za 50 %. Z izpodbijanim sklepom določeni način prodaje na podlagi javne dražbe pa bo omogočal višanje s sklepom določene izklicne cene v višini 41.254,44 EUR. Glede na navedeno o oškodovanju upnikov ni mogoče govoriti.

10. Pritožnica trdi, da je stečajni dolžnik opremo in inventar nabavil v letu 2007 v vrednosti približno 650.000,00 EUR, vendar je od takrat minilo že 13 let. Pritožnica pravilnosti izpodbijanega sklepa ne more izpodbiti niti s trditvami, da je FURS ob izvedbi rubeža v januarju 2016 podrobno popisal opremo in jo ocenil na 200.000,00 EUR, saj nerealnost navedene cenitve dokazuje že dejstvo, da prva prodaja za izhodiščno ceno v višini 82.508,87 EUR ni bila uspešna.

11. Pritožnica sicer utemeljeno opozarja, da se je premoženje na podlagi sklepa o prodaji – prvi z dne 7. 8. 2018 prodajalo na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb in ne na podlagi javne dražbe, kot je to sodišče prve stopnje navedlo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, vendar pa navedeno na pravilnost tega ni vplivalo.

12. Očitki pritožnice, da se 346. člen ZFPPIPP v danem primeru napačno uporablja, ob povedanem niso utemeljeni.

13. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).