Jedro

Izdatek za drugega, kar je predmet tega spora, ki ga je tožnica opravila za toženca, predstavlja po pravnem pravilu člena 218 Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR nujno gestijo in hkrati tudi verzijski zahtevek. Za zahtevke iz naslova neupravičene pridobitve je sodna praksa že v preteklosti in ni razloga, da bi ta primer obravnavali drugače, presojala po splošnem zastaralnem (petletnem) roku. Ne gre namreč za terjatve iz pogodbe po prometu blaga in storitev, terjatve iz teh poslov zastarajo v triletnem specialnem zastaralnem roku.

Izrek

Pritožbi se ugodi, zavrnilni del prvostopne sodbe (točka 2 izreka) se spremeni tako, da se ohrani sklep o izvršbi okrajnega sodišča opr.št. I Ig 27/96 z dne 25.01.1996 v delu, s katerim je toženi stranki naloženo plačilo 20.193,90 (dvajset tisoč sto triindevetdeset 100/90) SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 25.12.1994 dalje v veljavi.

Obrazložitev

Okrožno sodišče je s sodbo ohranilo v veljavi sklep o izvršbi okrajnega sodišča opr. št. I Ig 27/96 z dne 25.01.1996 v točkah 1 in 3 izreka, kolikor je z njim dolžniku (sedaj tožencu) naloženo plačilo terjatve v znesku 69.024,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 25.12.1994 dalje ter za 10.300,00 SIT izvršilnih stroškov, razveljavilo pa ga je glede nadaljnjega plačila terjatve 20.193,90 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 25.12.1994 in zahtevek v tem obsegu zavrnilo.

S sklepom pa je citirani sklep o izvršbi razveljavilo še glede plačila terjatve 29.392,00 SIT s pp. in postopek ustavilo zaradi umika tožbe. O pravdnih stroških je odločilo tako, da jih trpi vsaka stranka zase.

Zavrnilni del citirane sodbe tožnica izpodbija s pritožbo, ki vsebuje pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Zavzema se za spremembo tega dela v obsodilno sodbo, sicer pa razveljavitev in vnovično odločanje.

Toženec na pritožbo ni odgovoril. Pritožba je utemeljena.

Ker pritožba ni opredelila prav nobenega odločilnega dejstva v izpodbijani sodbi, ki bi naj bilo ugotovljeno zmotno ali nepopolno, sicer pa oporeka zgolj materialnopravni presoji v zavrnilnem delu prvostopne sodbe, tudi pritožbeno sodišče v dejanskih ugotovitvah ni našlo nobenih pomanjkljivosti, ampak zgolj zmotno materialnopravno presojo, ki je omogočila spremembo zavrnilnega dela v obsodilnega iz naslednjih razlogov: Kljub pogodbi v smislu člena 28 Stanovanjskega zakona - SZ, ki so jo lastniki stanovanjske zgradbe sklenili s tožečo stranko kot upravnikom, nobena stranka v postopku na prvi stopnji ni zatrjevala, da bi po tej pogodbi upnik moral za lastnike stanovanj oziroma poslovnih prostorov zalagati svoja sredstva za plačevanje stroškov tekočega vzdrževanja zgradbe. Ti stroški bremenijo lastnike. Izdatek za drugega, kar je predmet tega spora, ki ga je tožnica opravila za toženca, predstavlja po pravnem pravilu člena 218 Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR nujno gestijo in hkrati tudi verzijski zahtevek. Za zahtevke iz naslova neupravičene pridobitve je sodna praksa že v preteklosti in ni razloga, da bi ta primer obravnavali drugače, presojala po splošnem zastaralnem (petletnem) roku. Ne gre namreč za terjatve iz pogodbe po prometu blaga in storitev, terjatve iz teh poslov zastarajo v triletnem specialnem zastaralnem roku.

Tožba tudi za obravnavani del terjatve je bila vložena pred potekom splošnega zastaralnega roka, zato je prvostopna odločitev spremenjena po točki 4 člena 373 Zakona o pravdnem postopku - ZPP.

Določbe starega ZPP so bile v tej odločbi uporabljene po prehodni določbi člena 498 veljavnega ZPP.