Jedro

Ker tožnika v tožbi nista izkazala obstoja okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je bilo zaradi ukinitve statusa grajenega javnega dobra poseženo v kakšno njuno na zakon ali drug predpis oprto pravico ali pravno korist, je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Občinska uprava Občine Hoče-Slivnica je z izpodbijano odločbo ukinila status grajenega javnega dobra na zemljišču parc. št. 41/38 k.o. ... ter odločila, da se po pravnomočnosti odločbe pri navedeni nepremičnini vknjiži lastninska pravica na ime Občine Hoče-Slivnica do celote. V obrazložitvi odločbe navaja, da je parc. št. 41/38 k.o. ... v evidencah vpisana kot cesta, vendar pa promet na tem delu zemljišča ne poteka. Promet in dostopna pot do vseh sosednjih zemljišč poteka preko zemljišča parc. št. 41/37 iste k.o.. Podlago za ukinitev statusa javnega dobra določa 23. člen Zakona o graditvi objektov (ZGO-1). V obravnavanem primeru je občinski svet na predlog župana na svoji seji dne 23. 4. 2014 sprejel sklep št. 03201-5/2014-014 o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena na parc. št. 41/38 k.o. ..., ki je bil objavljen v Medobčinskem uradnem vestniku dne 30. 4. 2014, veljati pa je pričel naslednji dan po objavi. Na podlagi navedenega je občinska uprava v skladu s 23. členom ZGO-1 po uradni dolžnosti izdala navedeno odločbo.

Župan Občine Hoče-Slivnica je z odločbo št. 353-8/2013 z dne 28. 5. 2014 zavrnil pritožbo tožnikov kot neutemeljeno. Pri tem navaja, da je bil občinski svet v pisni in ustni obliki seznanjen z dejstvom, da se promet odvija po zemljišču parc. št. 41/37 k.o. ..., zato zemljišče parc. št. 41/38 ne služi več namenu, zaradi katerega mu je bil dodeljen status javnega dobra. V zvezi s pritožbenimi ugovori pa odgovarja, da morebitni potek komunalnih vodov ne predstavlja ovire za ukinitev statusa javnega dobra, saj javno dobro v tem primeru ni bilo ustanovljeno za namene polaganja komunalnih vodov. Prav tako pa komunalni vod vodovoda, ki ga uporabljata tožnika, ne poteka čez zemljišče parc. št. 41/38, temveč po zemljišču parc. št. 41/23 k.o. ...

Tožnika v tožbi navajata, da je razlog za ukinitev javnega dobra predvidena menjava zemljišča parc. št. 41/38, ki je v lasti občine, z zemljišči parc. št. 41/21 in 41/13, ki sta v lasti predlagatelja menjave in v naravi predstavljata del kategorizirane javne ceste. Župan tako v zahtevi ni navedel okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je na parc. št. 41/38 prišlo do spremembe, zaradi katerih nepremičnina ne služi več namenu, zaradi katerega ji je bil dodeljen status. Tako gre za spremembo rabe nepremičnine, za kar pa bi morala občina izpeljati postopek spremembe prostorskih aktov in v tem postopku omogočiti sodelovanje zainteresiranim občanom. V zadevi je pomembno tudi dejstvo, da se ukinja status grajenega javnega dobra na novo nastali parceli. Tožena stranka je v mesecu februarju tega leta izvedla parcelacijo parc. št. 41/16 k.o. ..., iz katere sta nastali novi parceli št. 41/37 in 41/38. Promet se je pred parcelacijo ves čas odvijal po celotni parc. št. 41/16, prav tako po parcelaciji poteka po obeh novih parcelah. Tožnika, ki sta lastnika parc. št. 41/1 k.o. ..., sta neposredna uporabnika parc. št. 41/16 in sedaj obeh novih parcel, zato nasprotujeta obrazložitvi tožene stranke, da promet poteka le po parc. št. 41/37. V navedenih postopkih tožnika tudi nista imela možnosti sodelovati, zaradi česar jima je bilo onemogočeno, da bi zavarovala svoje pravice. Odločitvi tožene stranke nasprotujeta tudi iz razloga, ker po zemljišču z novo parc. št. 41/38 potekajo občinski vodi za vodo, elektriko in telekomunikacije, ki vodijo do njune parcele. Zaradi navedenega je pomembno, da zemljišče ohrani status grajenega javnega dobra, kar bo omogočalo, da so ti vodi dostopni v primeru okvare. Novonastala parcela št. 41/37, po kateri bi naj bil zagotovljen dostop, tudi ne izpolnjuje pogojev in ne zadosti standardom po predpisih, ki urejajo javne ceste. Z ravnanjem tožene stranke je ukinjena tudi interventna pot, ki je pravica vsakega državljana, oz. se ne zagotavlja v skladu z veljavnimi predpisi in standardi. Predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter se vzpostavi prvotno stanje.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je parc. št. 41/38 po namenski rabi opredeljena kot stavbno zemljišče, zato pred parcelacijo ni bila potrebna sprememba prostorskega akta. Postopek ukinitve statusa grajenega javnega dobra natančno določa ZGO-1, ta pa v teh primerih ne predvideva nobenega sodelovanja občanov. V postopku je župan občinskemu svetu podal natančno razlago, prav tako je razloge pojasnil v svoji odločbi, zato ne drži, da odločba ni obrazložena. Tožnikoma je bilo tako pojasnjeno, da se promet odvija preko zemljišča parc. št. 41/37, parc. št. 41/38 pa ne predstavlja del cestnega telesa. Neutemeljen je tudi ugovor, da občina nima pravice razpolagati z javnim dobrom, saj ta pravica izhaja iz Zakona o lokalni samoupravi. Ugovor tožnikov, da cesta ne ustreza standardom, je pavšalen, zato se v zvezi z njim ne more konkretneje opredeliti. V skladu z Zakonom o javnih cestah se za nekategorizirano javno pot šteje vsaka prometna površina, ki ni kategorizirana kot javna cesta in na kateri se opravlja promet na način in pod pogoji, ki jih določi lastnik oz. upravljavec prometne površine. V skladu z navedenim občini pripada pravica določiti prometni režim vsake nekategorizirane javne poti, kar tudi je parc. št. 41/37. Parc. št. 41/38 v naravi predstavlja zelenico, kategorizacija ceste s strani občine pa ni bila nikoli izvedena. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Pogoje in postopek za ukinitev statusa grajenega javnega dobra ureja ZGO-1 v 23. členu. Ta v prvem odstavku določa, da se status grajenega javnega dobra lokalnega pomena lahko odvzame z odločbo, ki jo na podlagi sklepa pristojnega občinskega organa po uradni dolžnosti izda tisti upravni organ, ki je status podelil. Pristojni občinski organ sklep izda na podlagi zahteve župana, kateri mora biti priložena obrazložitev nameravanega odvzema statusa grajenega javnega dobra in dokazilo, da nepremičnina oziroma njen del ne služi več namenu, zaradi katerega ji je bil dodeljen status (drugi odstavek). Ko postane odločba o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra pravnomočna, jo pristojna občinska uprava pošlje pristojnemu sodišču, ki po uradni dolžnosti iz zemljiške knjige izbriše zaznambo o javnem dobru (tretji odstavek istega člena).

V skladu z opisano zakonsko ureditvijo o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena odločata dva organa. Najprej občinski svet občine, kjer se nahaja grajeno javno dobro, o tem odloči s sklepom, na podlagi navedenega pa nato občinska uprava po uradni dolžnosti izda odločbo o ukinitvi statusa javnega dobra. Navedena zakonska ureditev torej ne predvideva sodelovanja drugih oseb v teh postopkih.

Po stališču upravno-sodne prakse je v zvezi s postopki ukinitve statusa javnega dobra možno sodno varstvo v upravnem sporu. Po določbah Stvarnopravnega zakonika je javno dobro stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko uporablja vsakdo. Po 22. členu ZGO-1 mora objekt oziroma njegov del, ki ima status grajenega javnega dobra, njegov lastnik oziroma upravljavec vzdrževati v stanju, ki omogoča splošno rabo in v skladu z njegovim namenom; na njem pa ni mogoče pridobiti lastninske pravice ali kakšne druge stvarne pravice s priposestvovanjem, prav tako ne more biti predmet izvršbe.

V upravnem sporu se v skladu s 1. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznika proti odločitvam državni organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil. Tožnik je torej lahko v upravnem sporu le tisti, ki varuje svoje pravice in pravne koristi, te pa so neposredne, na zakon ali drug predpis oprte osebne koristi.

Tožnika v tožbi navajata, da sta lastnika zemljišča parc. št. 41/1 k.o. ... ter da za dostop do navedene parcele uporabljata pot, ki je pred parcelacijo potekala po parc. št. 41/16, sedaj pa po novonastalih parcelah (41/37 in 41/38). Pri tem pa po ugotovitvah sodišča v tožbi ne navajata okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je bilo z izdajo odločbe o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na zemljišču parc. št. 41/38 k.o. ... poseženo v kakšno njuno na zakon ali drug predpis oprto pravico oz. pravno korist. Z ukinitvijo javnega dobra na parc. št. 41/38 namreč tožnikoma ni bil onemogočen dostop do njune nepremičnine, saj še vedno nemoteno dostopata do svoje hiše po obstoječi poti na sedanji parc. št. 41/37, ki je namenjena navezovanju prometa na lokalno cesto. Iz listin v spisu je tudi razvidno, da je vozišče poti asfaltirano in to se ni v ničemer v naravi spremenilo. Širina vozišča je tako enaka, kot je bila pred parcelacijo in spremembo statusa javnega dobra. Ker gre pri obravnavani dovozni poti za nekategorizirano pot (tožnika temu ne ugovarjata), se tožena stranka tudi utemeljeno sklicuje na določbe Zakona o cestah (ZCes-1), ki določa, da se na takšnih prometnih površinah opravlja promet na način in pod pogoji, kot jih določi lastnik ali od njega pooblaščen upravljavec (2. člen tč. 38 ZCes-1). Določitev prometnega režima pa ni stvar pravne zaščite tožeče stranke, zato so tudi neupoštevni njeni tožbeni ugovori, da dostopna pot ne zadosti standardom po veljavnih predpisih. Sicer pa je iz fotografij upravnega spisa razvidno, da je parc. št. 41/38 v naravi zelenica, ki pa jo očitno stanovalci uporabljajo kot parkirno površino.

Ugovori glede poteka komunalnih vodov po parc. št. 41/38 so dejanske narave, ter z njimi tožnika ne varujeta svojih na zakon oprtih pravic oziroma pravnih koristi. Gre za komunalne vode, ki so v lasti občine, zato je stvar občine, kako bo po morebitni sklenitvi menjalne pogodbe za parcelo št. 41/38 z novim lastnikom uredila pravico poteka in vzdrževanja obstoječih vodov po navedeni parceli. Nerelevanten je tudi ugovor, da tožnikoma ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku, da bi lahko zavarovala svoje pravice, saj ZGO-1 takšnega postopka glede ukinitve statusa javnega dobra ne predvideva. Na drugačno odločitev v zadevi pa tudi ne vpliva tožbeni ugovor, da župan ni preizkusil vseh pritožbenih navedb, saj tožnika v pritožbi, enako kot sedaj v tožbi, navajata le ugovore dejanske narave, s katerimi pa ne moreta varovati svojih pravic oz. pravnih koristi.

Ker torej tožnika v tožbi nista izkazala obstoj okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je bilo zaradi ukinitve statusa grajenega javnega dobra za parc. št. 41/38 k.o. ... poseženo v kakšno njuno na zakon ali drug predpis oprto pravico ali pravno korist, je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.