Jedro

Upnik mora v primeru, če nepremičnine ni bilo mogoče prodati na prvem naroku, v šestih mesecih od le-tega sodišču predlagati novo prodajo, sicer sodišče ustavi izvršbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo s prodajo nepremičnin z oznako – katastrska občina ... parcela 223/2, - idealni delež 156/1000 celote nepremičnine z oznako katastrska občina ... parcela 317/14, - idealni delež 156/1000 celote nepremičnine z oznako katastrska občina ... parcela 223/1, - idealni delež 156/1000 celote nepremičnine z oznako katastrska občina ... parcela 317/24. 2. Upnik po pooblaščencu pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne temu sodišču v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

Navaja, da je 21. 4. 2022 vložil predlog za razširitev izvršbe na predmetne nepremičnine in je sodišče izvršbo dovolilo s sklepom z dne 26. 4. 2022. Ker je izvršba na predlagane nepremičnine že bila aktivna, je sodišče 25. 4. 2022 izdalo sklep o pristopu k že začeti izvršbi In 590/2014. Upnik s strani sodišča ni bil obveščen o razpisani prvi javni dražbi, odredba o prodaji mu ni bila vročena in ni prejel zapisnika o izvedeni prvi javni dražbi. Upnik pristopljene izvršbe In 620/2014 k vodilni izvršbi In 590/2014 tako ni imel možnosti sodelovanja v postopku prodaje predmetnih nepremičnin. Ker mu sodišče prve stopnje ni vročilo listin, je bistveno kršilo določbe postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dne 9. 5. 2022 opravilo prvo javno dražbo predmetnih nepremičnin in da upnik ponovne prodaje teh nepremičnin ni predlagal, zato je izvršbo s prodajo teh nepremičnin ustavilo.

5. Če nepremičnine ni bilo mogoče prodati na prvem naroku, dovoli sodišče novo prodajo samo na upnikov predlog (prvi odstavek 194. člena ZIZ). Če upnik ne predlaga nove prodaje v šestih mesecih od prvega naroka, ali če nepremičnine ni bilo mogoče prodati na drugem naroku niti za polovico ugotovljene vrednosti, sodišče ustavi izvršbo (drugi odstavek 194. člena ZIZ). V primeru iz drugega odstavka tega člena upnik obdrži zastavno pravico na nepremičnini za zavarovanje svoje terjatve in sodišče ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi (četrti odstavek 194. člena ZIZ).

6. Uvodoma je pojasniti, da iz podatkov v spisu izhaja, da je v obeh izvršbah, vodilni In 590/2014 in pristopljeni In 620/2014, upnik A. d. o. o., zastopan po istem pooblaščencu Odvetniški pisarni B. d. o. o. 7. Iz podatkov v spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje v izvršilni zadevi In 590/2014 s sklepom z dne 6. 4. 2021 nadaljevalo že pravnomočno dovoljeno izvršbo z novim izvršilnim sredstvom, in sicer na predmetne nepremičnine, in je v izvršilni zadevi In 590/2016 z odredbo z dne 5. 4. 2022 razpisalo spletno prodajo predmetnih nepremičnin na prvi javni dražbi, ki je potekala dne 9. 5. 2022. Pooblaščenec upnika je prejel navedeno odredbo dne 6. 4. 2022. Sodišče prve stopnje je v izvršilni zadevi In 620/2014 s sklepom z dne 25. 4. 2022 nadaljevalo že pravnomočno dovoljeno izvršbo z novim izvršilnim sredstvom, in sicer na predmetne nepremičnine, ter s sklepom z dne 25. 4. 2022 sklenilo, da se izvršba In 620/2014 s prodajo predmetnih nepremičnin opravi s pristopom k že začeti izvršbi In 590/2014. 8. Ker je v obeh izvršilnih zadevah, vodilni In 590/2014 in pristopljeni In 620/2014, upnik A. d. o. o., zastopan po istem pooblaščencu Odvetniški pisarni B. d. o. o., in je ta pooblaščenec v izvršilni zadevi In 590/2014 prejel odredbo o prodaji nepremičnine na spletni javni dražbi z dne 5. 4. 2022, čeprav je le-ta sicer bila pooblaščencu vročena pred pristopom izvršbe In 620/2014 k vodilni izvršbi In 590/2014, je šteti, da mu je bila odredba o prodaji pravilno vročena, kar pomeni, da je bil upnik pravilno obveščen o prodaji predmetnih nepremičnin, s čimer mu je bila zagotovljena pravica do sodelovanja v postopku. Skladno z drugim odstavkom 171. člena ZIZ namreč upnik, čigar terjatev je sodišče pozneje izdalo sklep o izvršbi na isto nepremičnino (izvršilna zadeva In 620/2014), pristopi k že začeti izvršbi (izvršilna zadeva In 590/2014), kar pomeni, da mora upnik pristopljene izvršbe (v predmetni zadevi gre za istega upnika v vodilni in pristopljeni zadevi, ki ga zastopa isti pooblaščenec) izvršbo prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo.

9. Ne v ZIZ in ne v ZPP ni pravne podlage za to, da bi moralo sodišče upnika obvestiti o poteku prve javne dražbe, mu posredovati zapisnik o opravljenem naroku ali ga obvestiti o tem, ali je bila nepremičnina na naroku prodana ali ne, kar velja tudi za primer, če se upnik naroka ne udeleži. Upnika je treba pred izvedbo prodajnega naroka obvestiti o načinu in pogojih za prodajo ter o času in kraju prodaje (prvi 181. člena ZIZ), kar je sodišče prve stopnje, kot je že zgoraj pojasnjeno, storilo s tem, ko je upniku vročilo odredbo o prvi javni dražbi. Glede na to, da je bil upnik, ki ga zastopa pravno kvalificiran pooblaščenec, obveščen o prvi javni dražbi, je imel možnost, da se dražbe udeleži ali pa se po izvedbi dražbe seznani o poteku oziroma uspešnosti dražbe, še posebej ker mu po opravljenem naroku za prvo javno dražbo ni bil vročen sklep o domiku. Izvršilni postopek se namreč vodi na predlog upnika, zaradi česar je upnik sam dolžan skrbeti za zavarovanje svojih pravic in interesov v tem postopku, zato ZIZ od njega terja tudi določeno aktivnost. Med drugim mora upnik v primeru, če nepremičnine ni bilo mogoče prodati na prvem naroku, v šestih mesecih od le-tega sodišču predlagati novo prodajo, sicer sodišče ustavi izvršbo (prvi in drugi odstavek 194. člena ZIZ).

10. Iz vseh navedenih razlogov upnik neutemeljeno pritožbeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker pa tudi pritožbeno ne trdi, da bi v zakonsko določenem roku predlagal novo prodajo, je sodišče prve stopnje izvršbo na predmetne nepremičnine pravilno ustavilo.

11. Ob obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ.

12. Upnik krije sam svoje pritožbene stroške, saj ti niso bili potrebni za izvršbo, ker s pritožbo ni bil uspešen (peti odstavek 38. člena ZIZ).