Jedro

Za ugotovitev neutemeljenega vznemirjanja lastnika je potrebno ugotoviti, da pralni stroji, delujoči v stanovanjih tožencev, povzročajo prekomeren hrup.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je ugodilo tožbenemu zahtevku zoper tožence M. M., M. K. in A. K. ter jim naložilo opustitev pranja s pralnimi stroji med 22. in 6. uro v njihovih stanovanjih na ulici A. Zaradi njihovega pranja s pralnimi stroji v nočnem času, ki se je slišalo skozi stene in strope slabo izoliranega bloka, je bila tožnica toliko motena, da ni mogla spati. Zoper I. M. in B. M. je tožnica tožbo umaknila, zato je sodišče (s sklepom) tožbo štelo za umaknjeno. Proti sodbi se pritožuje tožena stranka in sicer prvi trije toženci, ter uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da ni ugotovljeno, ali gre za prekomerno motenje, kar bi bilo treba ugotoviti s izvedencem ustrezne stroke in z ogledom na kraju samem. Ropot pa so sicer zaznale priče iz sosednjih blokov, ki jih je morala tožnica posebej na to opozoriti. Nerazčiščeno je ostalo, ali prihaja ropot tudi iz stanovanja prve toženke, ki stanuje v stanovanju št. 9, v izpodbijani sodbi pa sta navedeni stanovanji št. 7 in 8. Vse priče, ki so potrdile tožničine izpovedbe, so njeni prijatelji, ki ne stanujejo v spornem bloku in so bili poučeni s strani tožnice, kaj naj izpovejo, saj so vsi povedali zelo podobno. Drugi in tretji toženec nikoli ne pereta ponoči in nista prala v dneh, ki jih je tožnica navedla po svojem seznamu. V tistem času sta bila drugi in tretji toženec odsotna na vikendu. Tožnica tudi ne stanuje nad stanovanjem drugega in tretjega toženca. Prva toženka pranja s pralnim strojem ni opravljala v nočnem času, edini dokaz so beležke tožnice, ki pa jim sodišče ne bi smelo nasesti. Priče so s strani tožnice naročene, tožnica pa ponoči prisluškuje pred vrati stanovanj ali pa sklepa po vrtenju električnih števcev, v katerem stanovanju perejo. Prva tožnica stanuje v stanovanju, ki je pod tožnico, motenje pa ne prihajajo iz spodnjega stanovanja navzgor, ampak kvečjemu obratno. V odgovoru na pritožbo tožeča stranka navaja, da je glede številk stanovanj res prišlo do pisne pomotne, sicer pa je tožnica s pričami in kronološkim izpisom dokazala, da gre za prekomerno motenje oziroma vznemirjanje v nočnem času. Z vlogo z dne 23.11.1993 je tožeča stranka poslala nov seznam motenj oziroma vznemirjanj. Pritožba je utemeljena. Toženci naj bi s pranjem s pralnim strojem, torej s pretiranim ropotom v nočnem času, neutemeljeno vznemirjali tožnico in so zato dolžni opustiti nočno pranje s pralnimi stroji. O tem govori obrazložitev izpodbijane sodbe, kjer prvostopno sodišče obrazlaga, odkod je prihajal v tožničino stanovanje ropot pralnega stroja in predvsem v katerih dneh se je to dogajalo. Ropot naj bi prihajal iz stanovanj št. 7 in 8 bloka na ulici A. 11, medtem ko prva toženka M. M. ne stanuje v nobenem od navedenih stanovanj. Datumi, ko naj bi zanesljivo prišlo do motenja pa so v izpodbijani sodbi navedeni: 9.11.1992, 21.11.1992, 6.2.1992 in 19.3.1993. Na tožničinem seznamu motilnih dejanj za prva dva datuma drugi in tretji toženec M. K. in A. K. nista navedena, 6.2.1992 ni na nobenem od seznamov, 19.3.1993 pa je datum po zaključku glavne obravnave in ga ni mogoče upoštevati, ker lahko sodba v pravdni zadevi upošteva le dejstva, ki so se zgodila do zaključka pravdne zadeve na prvi stopnji, torej do glavni obravnave. Tako je torej obrazložitev sodbe v nasprotju z vsebino listin in zapisnikov o izpovedbah v spisu in ne potrjuje, da bi vznemirjanje oziroma motenje prihajalo iz stanovanja prve toženke oziroma da bi dejanja, ki pomenijo vznemirjanje, ob zanesljivo ugotovljenih dneh povzročila drugi in tretji toženec. Razlogi o odločilnih dejstvih v sodbi so torej v nasprotju z bistvenimi podatki spisa in je zato podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po členu 354/2 točka 13 ZPP. Utemeljen pa je tudi pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Preuranjen je namreč zaključek, da pranje pralnih strojev v stanovanjih tožencev neutemeljeno vznemirja tožnico. Po eni strani toženci zanikajo vsakršno pranje s pralnimi stroji v nočnem času in za svoje trditve predlagajo nove dokaze (člen 325/2 ZPP), to je izjave sosedov, po drugi strani pa utemeljeno opozarjajo, da prvostopno sodišče ni zanesljivo ugotovilo, ali se hrup pralnih strojev v tožničinem stanovanju zaznava, od kod morebitni hrup prihaja in predvsem, ali je prekomeren. Sklicevanje zgolj na hišni red, ki ponoči prepoveduje uporabljati stroje, ki služijo domači uporabi, ni zadostno, kajti ta hišni red je vendarle odlok iz leta 1967 in je zato vprašljiva njegova sedanja veljavnost, poleg tega pa je očitno neživljenjski, saj prepoveduje prati in sušiti perilo v stanovanju. Stanovalci stanovanjskega bloka prav gotovo lahko uporabljajo v svojih stanovanjih pralne stroje tudi ponoči, razen če s prekomernim hrupom motijo sosede. Tako prekomernost pa je potrebno ugotoviti zanesljivo, ne pa z neprepričljivimi izpovedbami prič. Tožena stranka zato utemeljeno predlaga tudi ogled, predvsem pa izvedenca ustrezne stroke, ki bi lahko ugotovil prekomernost motenja. Glede na navedeno je torej pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo na podlagi določb členov 369/1 in 370/3 ZPP razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V novem postopku bo potrebno odpraviti kršitve postopka, nato pa dopolniti dokazni postopek s predlogi, ki jih v pritožbi navaja tožena stranka, predvsem pa zanesljivo ugotoviti obstoj motilnih dejanj ter vznemirjenost tožnice, nastalo zaradi prekomernega hrupa, izhajajočega iz sfere tožencev. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi člena 166/3 ZPP.