Jedro

Ugovor petitorium absorbet possessorium je v posestnem sporu upošteven, če je tisti, ki naj bi posest motil, pridobil pravico do posesti na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnica je zoper toženca vložilo tožbo na ugotovitev motenja posesti, vzpostavitev prejšnjega stanja ter prepoved bodočega motenja.

2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožnici je še naložilo, da tožencu povrne pravdne stroške.

3. V pravočasni pritožbi tožnica uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sklepa in priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

4. Toženec na pritožbo ni odgovoril. 5. Pritožba ni utemeljena.

6. Glede na to, da tožnica v pritožbi ne utemeljuje uvodoma uveljavljanega pritožbenega razloga postopkovnih kršitev, velja zaradi posplošenosti očitka pojasniti le, da ni podana kakšna od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

7. Pritožba sicer utemeljeno izpostavlja, da je stališče prvega sodišča (zapisano v 15. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa), da tožnica nima pravne osnove za posestno varstvo, ker je toženec na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu in izselitvi dolžnice postal zakoniti lastnik, napačno. Ugovor petitorium absorbet possessorium je namreč v posestnem sporu upošteven, če je tisti, ki naj bi posest motil, pridobil pravico do posesti na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe (36. člen Stvarnopravnega zakonika - v nadaljevanju SPZ). Vendar zaradi gornjega zapisa materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva, potrebna za pravilno uporabo materialnega prava. Nenazadnje pa je prvo sodišče pravilno materialnopravno izhodišče zapisalo pod 13. točko obrazložitve izpodbijane sodbe.

8. Pritožba trdi, da sodno odločbo, na podlagi katere je toženec pridobil pravico do posesti, predstavlja sklep “In 10/2015 z dne 5. 11. 2016“. Pritožba očitno misli sklep Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah In 10/2015 z dne 19. 2. 2015 (v spisu pod prilogo B3) v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju I Ip 344/2015 z dne 5. 11. 2015 (v spisu pod prilogo B4). Takšno stališče je zmotno, saj je toženec kupil nepremičnino, katere lastnica je bila tožnica, na javni dražbi in je zato pravico do posesti pridobil na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, saj je bilo že s tem tožnici kot dolžnici naloženo, da tožencu kot kupcu izroči nepremičnino.

9. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je sklep(1) o izročitvi nepremičnine kupcu in izselitvi tožnice kot dolžnice postal pravnomočen 16. 10. 2014. Sklep pritožbenega sodišča je bil tožnici vročen 10. 11. 2014. Upoštevaje še v sklepu določen 90 dnevni rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti (izpraznitve in izročitve nepremičnine), je sklep postal izvršljiv 9. 2. 2015. 10. Glede na to, da je tožnica zatrjevala, da je motilno dejanje nastalo 4. 11. 2015, toženec, ki naj bi posest motil, pa je na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu pridobil pravico do posesti že 9. 2. 2015, se izkaže, da je prvo sodišče pri svoji odločitvi pravilno upoštevalo pravilo petitorium absorbet possessorium. Ker gre za pravilo, ki je utemeljeno zlasti z načelom prepovedi zlorabe pravic, je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno zavrnilo zahtevek, čeprav je bila tožnica zadnja posestnica stvari (32. in 36. člen SPZ).

11. Kakšen od razlogov, iz katerih se sklep izpodbija, tako ni podan. Ker ni podan niti kakšen od razlogov, na katere mora pritožbeno sodišče paziti uradoma, je bilo potrebno pritožbo, ki se je tako izkazala za neutemeljeno, zavrniti in sklep prvega sodišča potrditi (2. točka 365. člena, prvi odstavek 366. člena in 353. člen ZPP).

12. Tožnica ni upravičena do povrnitve stroškov, ki so ji nastali v zvezi s tem pritožbenim postopkom, saj s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 165. člena, prvi odstavek 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Sklep Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah In 31/1994, In 33/1996, In 8/1997, In 42/19999, In 13/2000, In 22/2001, In 216/2004, In 170/2004 z dne 22. 5. 2014 (v spisu pod prilogo B7), v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju I Ip 503/2014 z dne 16. 10. 2014 (v spisu pod prilogo B8).