Jedro

Obravnavni zahtevek ne predstavlja takšnega izvrševanja pravice do posestnega varstva, kot ustreza namenu, zaradi katerega je posest varovana.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku v točki I. izreka ni dovolilo spremembe tožbe z dne 14.6.2006. O glavni stvari pa je odločilo v točki II. in III. izreka, in sicer tako, da je v točki II. zavrglo del zahtevka s katerim je tožnik zahteval ugotovitev, da ga je tožena stranka motila v zadnji mirni posesti zemljišč parc. št. 325/2, 326 in 328, vse k.o. B. s tem, da je v letu 2005 na omenjenih zemljiščih kopala in zakopala kable za dovod električne energije, ki potekajo 1-2 m vzdolž ob meji z javno potjo parc. št. 2715/21 k.o. B.. V točki III. izreka pa je zavrnilo dajatveni in prepovedni del tožbenega zahtevka s katerim je tožeča stranka zahtevala, da mora tožena stranka v njeni prisotnosti izkopati oziroma odstraniti kable za dovod električne energije, ki so zakopani na zemljiščih parc. št. 325/2, 326 in 328, vse k.o. B., približno 1-2 m ob meji z javno potjo parc. št. 2715/21 k.o. B., zasuti odkopano zemljo in namestiti travno rušo oziroma vzpostaviti prejšnje posestno stanje ter se v bodoče vzdržati poseganju v posest tožeče stranke na tak ali podoben način. Hkrati je v točki IV. izreka odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 2124,46 EUR, v roku 8 dni ter v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper takšno odločitev se je po svojem pooblaščencu pravočasno pritožila tožeča stranka, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl., v nadaljevanju ZPP) in predlagala, da naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku s stroškovno posledico. V svoji pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje ponovno zmotno zaključilo, da vstavitev in zakop kablov za dovod električne energije ni motilno dejanje in s tem ravnalo v nasprotju z razveljavitvenim sklepom sodišča druge stopnje z dne 26.9.2007. Tožeča stranka izpostavlja, da se je sodišče prve stopnje, pri ocenjevanju ali je sploh dopustno postaviti ograjo na liniji po kateri poteka konkretni kabel javne razsvetljave, sklicevalo na dopis M. o. K. glede katerega pa je tožeča stranka na zadnji obravnavi podala ugovor prekluzije. Njenega ugovora sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Sicer pa tožeča stranka ni motena zgolj glede postavitve ograje, temveč je bila in je motena pri košnji, prikrajšana pri posaditvi dreves, travnata površina je neravna in podobno. Sodišče prve stopnje je tudi napačno ocenilo, da je ekonomski interes ocenjevan z objektivnega vidika odsoten, ker ga je vezalo izključno na postavitev ograje. Betonska, lesena ali druga oblika ograje bi bila lahko postavljena kjerkoli, tudi ob katastrski meji, saj očitno v skladu z mnenjem sodišča lastniki sosednjih zemljišč pri postavitvi žive meje niso pridobili soglasja upravljalcev. Za postavitev žive meje ni potrebno dovoljenje pristojnega državnega organa. Ker je to možno in dovoljeno, je tožnik prikrajšan, ker žive meje ne bo mogel posaditi. Omejen pa je tudi glede drugih dejavnosti, ki bi jih sicer lahko opravljal ob roku zemljišča, zato je ekonomski interes tožnika nedvomno podan. Tožeča stranka nadalje meni, da sodišče prve stopnje neutemeljeno ni dovolilo spremembe tožbe, s katero je tožeča stranka podredno postavila negatorni zahtevek, saj bi sprememba tožbe prav gotovo bila smotrna za dokončno ureditev razmerja med pravdnima strankama. Glede stroškov postopka pa meni, da jih je sodišče povzročilo po svoji krivdi, ker bi omenjeno stališče lahko zavzelo praktično že po ugotovitvi lege nosilcev električne razsvetljave in mejnikov.

Tožena stranka na vročeno pritožbo tožeče stranke ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je v razveljavitvenem sklepu z dne 26.9.2007 zavzelo stališče, da vstavitvi in zakopu kablov ni mogoče že vnaprej, na abstraktni ravni, odvzeti značaja posega v posestno stanje in da sodišče prve stopnje, zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča, dejanskega stanja ni v zadostni meri razčistilo, saj sploh ni ugotavljalo, kje dejansko se sporni kabli sploh nahajajo (torej ali so vstavljeni v parcelah 326, 325/2 in 328, vse k.o. B. za katere tožnik trdi da jih ima v posesti ali v parceli 2751/21 k.o. B., ki je javno dobro). Iz navedenih razlogov je bil sklep v izpodbijanem delu glede vstavitve in zakopa kablov ter glede stroškov postopka razveljavljen in vrnjen sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišču prve stopnje je bilo naloženo, da v ponovljenem postopku ugotovi vsa pravno relevantna dejstva za odločitev v tem delu zahtevka in nato o njem ponovno odloči. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ugotovilo sledeča pravno relevantna dejstva: - kabel električne napeljave za javno razsvetljavo leži 5 cm znotraj zemljišča parc. št. 325/2 k.o. B. (prva sondažna jama), 4 cm znotraj zemljišča 328 k.o. B. (druga sondažna jama) in 17 cm znotraj zemljišča parc. št. 326 k.o. B. (tretja sondažna jama), katerih posestnik je tožeča stranka; - sosednje zemljišče 2715/21 k.o. B. je javno dobro na katerem se nahaja javna cesta in tožeča stranka brez soglasja upravljalca javne ceste, ki ga ni predložila, v pasu 0,5 m od meje s parc. št. 2715/21 k.o. B. ne more postaviti ograje; - gre za neznatno spremembo dejanskega stanja.

Upoštevajoč vsa zgoraj navedena dejstva in trditveno podlago, sodišče druge stopnje ocenjuje, da je ugotovitev sodišča prve stopnje o pomanjkanju ekonomskega interesa tožeče stranke za podani dajatveni zahtevek pravilna. Pravno relevantna dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ne kažejo na to, da bi šlo v konkretni zadevi za hud poseg v posestno stanje tožeče stranke. Slednja je bila že pred posegom tožene stranke v 0,5 m pasu od meje s parcelo 2751/21 k.o. B., v okviru katerega se nahaja sporni kabel za javno razsvetljavo, omejena v svoji posesti in zemljišče lahko uporablja tako kot pred posegom. Dopolnjeni dokazni postopek je tudi nedvomno pokazal, da kabel električne napeljave za javno razsvetljavo ne poteka od 1-2m vzdolž ob meji, kot je vse do opravljene sondaže v ponovljenem postopku trdila tožeča stranka, temveč 4, 5 oziroma maksimalno 17 cm od meje s parc. št. 2715/21 k.o. B.. Odsotnost ekonomskega interesa je torej očitna, zato obravnavni zahtevek ne predstavlja takšnega izvrševanja pravice do posestnega varstva, kot ustreza namenu, zaradi katerega je posest varovana (prim. s sklepom Vrhovnega sodišča, opr. št. II Ips 346/85, z dne 30.1.1986). Kot je poudarilo že sodišče prve stopnje, zavrnitev posestnega varstva v konkretnem primeru ne pomeni tudi izključitev drugih upravičenj tožnika, ki izvirajo iz lastninske pravice na nepremičninah, katerih lastnik je tožeča stranka.

Ne držijo pritožbene navedbe tožeče stranke, da sodišče prve stopnje njenega ugovora prekluzije glede dopisa M. o. K. z dne 1.10.2008 ni upoštevalo. Tožeča stranka je na naroku 6.10.2008 navedla, da želi, v primeru, da sodišče prve stopnje ne bo zavrnilo dokaza z dopisom, 15. dnevni rok za odgovor na dopis. Tega ji je sodišče dalo, potem ko je z dokaznim sklepom na istem naroku sklenilo, da se vpogleda in prebere dopis M. o. K. z dne 1.10.2008. Tožeča stranka je nato 20.10.2008 tudi vložila svojo sedmo pripravljalno vlogo.

Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo ugotovitveni del tožbenega zahtevek v točki I. izreka. Kljub temu, da se tožeča stranka pritožuje zoper sklep v celoti, v pritožbi ne navede v čem je odločitev sodišče prve stopnje v tem delu napačna. Tožeča stranka je v točki I. izreka zahtevala ugotovitev dejstva, v skladu s 181. členom ZPP pa je mogoča zgolj ugotovitvena tožba o (ne)obstoju kakšne pravice ali pravnega razmerja.

Razen pavšalne navedbe, da je tožeča stranka prepričana, da so izpolnjeni pogoji v skladu s 185. členom ZPP, ker bi bila sprememba tožbe prav gotovo smotrna za dokončno ureditev razmerja med pravdnima strankama, pritožba ne ponudi konkretnih razlogov, ki bi kakorkoli omajali obrazloženo odločitev sodišča prve stopnje, da ne dovoli spremembe tožbe. Pritožbeno sodišče se zato v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na obrazložitev sodišča prve stopnje o tem, zakaj je zavrnilo spremembo tožbe s katero je tožeča stranka želela v posestnem sporu podrejeno uveljavljati negatorni zahtevek (glej obrazložitev izpodbijanega sklepa na strani 3).

Glede pritožbenih navedb tožeče stranke, da ni dolžna kriti stroškov postopka, ki naj bi jih sodišče povzročilo po svoji krivdi, ker bi lahko meritorno odločilo o tožbenem zahtevku že po ugotovitvi lege nosilcev električne razsvetljave in mejnikov pa sodišče druge stopnje odgovarja, da lahko stranke v skladu s 3. členom ZPP prosto razpolagajo z zahtevki, ki so jih postavile v postopku. ZPP prav tako ne predvideva možnosti, da bi stroške postopka nosilo sodišče. Sicer pa navedeni očitki tudi ne držijo, saj so bila zgoraj navedena pravno relevantna dejstva, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje lahko sprejelo svojo odločitev, ugotovljena šele v ponovljenem postopku.

Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev o pritožbenih stroških je vsebovana v odločitvi o pritožbi in temelji na določilu 1. odstavka 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP.