Jedro

Zmotno je pritožbeno stališče, da je v tej zadevi podana izključna pristojnost nemškega sodišča na podlagi 2. točke 24. člena (6. oddelka II. poglavja) Uredbe 1215/2012. Ta določa, da so ne glede na stalno prebivališče strank v postopkih, predmet katerih je veljavnost ustanovitve, ničnost ali prenehanje gospodarskih družb ali drugih pravnih oseb ali združenj fizičnih ali pravnih oseb, ali veljavnost odločitev njihovih organov, izključno pristojna sodišča držav članic, v katerih ima gospodarska družba, druga pravna oseba ali združenje svoj sedež. V tej zadevi tožeča stranka od tožene stranke zahteva plačilo 38.000,00 EUR na podlagi spregleda pravne osebnosti (2. alineja prvega odstavka 8. člena ZGD-1) oziroma na pogodbeni podlagi (619. člen OZ v zvezi s 7. členom ZGD-1). V konkretni zadevi torej predmet postopka ni veljavnost ustanovitve, ničnost ali prenehanje gospodarskih družb ali drugih pravnih oseb ali združenj fizičnih ali pravnih oseb, ali veljavnost odločitev njihovih organov, temveč plačilo dolga (storitev) na podlagi spregleda pravne osebnosti oziroma pogodbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 30. 4. 2021 odločilo, da je sodišče Republike Slovenije pristojno za odločanje o tem sporu (I. točka izreka) in zavrnilo ugovor tožene stranke o nepristojnosti sodišča Republike Slovenije (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb pravdnega postopka pritožuje tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da odloči, da sodišče Republike Slovenije ni pristojno za odločanje o tem sporu, razveljavi opravljena pravdna dejanja ter tožbo zavrže, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, oboje s stroškovno posledico.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne. Zahteva povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tej zadevi gre za spor z mednarodnim elementom, saj je tožeča stranka pravna oseba s sedežem v Nemčiji, tožena stranka pa fizična oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. V sporu z mednarodnim elementom je sodišče Republike Slovenije pristojno za sojenje, kadar je njegova pristojnost izrecno določena z zakonom ali z mednarodno pogodbo (29. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

6. V konkretnem primeru so izpolnjeni pogoji za uporabo Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba 1215/2012): stalno prebivališče tožene stranke je v Republiki Sloveniji, ki je članica EU (6. člen); gre za gospodarsko zadevo, za katero se uredba uporablja (1. člen); tožba je bila vložena po 10. 1. 2015 (81. v zvezi s 66. členom) pred sodiščem v Republiki Sloveniji, ki je članica EU.

7. V skladu s prvim odstavkom 4. člena Uredbe 1215/2012 so ob upoštevanju določb te uredbe osebe s stalnim prebivališčem v državi članici ne glede na njihovo državljanstvo tožene pred sodišči te države članice. Splošna pristojnost sodišča je torej določena glede na stalno prebivališče tožene stranke, ki je v tem primeru v Republiki Sloveniji (kar pritožbeno ni sporno).

8. Na podlagi prvega odstavka 5. člena Uredbe 1215/2012 so lahko osebe s stalnim prebivališčem v državi članici tožene pred sodišči druge države članice samo na podlagi pravil iz oddelkov 2 do 7 tega poglavja.

9. Zmotno je pritožbeno stališče, da je v tej zadevi podana izključna pristojnost nemškega sodišča na podlagi 2. točke 24. člena (6. oddelka II. poglavja) Uredbe 1215/2012. Ta določa, da so ne glede na stalno prebivališče strank v postopkih, predmet katerih je veljavnost ustanovitve, ničnost ali prenehanje gospodarskih družb ali drugih pravnih oseb ali združenj fizičnih ali pravnih oseb, ali veljavnost odločitev njihovih organov, izključno pristojna sodišča držav članic, v katerih ima gospodarska družba, druga pravna oseba ali združenje svoj sedež. V tej zadevi tožeča stranka od tožene stranke zahteva plačilo 38.000,00 EUR na podlagi spregleda pravne osebnosti (2. alineja prvega odstavka 8. člena Zakona o gospodarskih družbah, ZGD-1) oziroma na pogodbeni podlagi (619. člen Obligacijskega zakonika v zvezi s 7. členom ZGD-1). Trdi, da je sklenila pogodbo z N., e. K. (eingetragener Kaufmann, slo.: registrirani podjetnik oziroma trgovec),1 s katero se je slednji zavezal, da bo napotil paciente k tožeči stranki. Prav tako naj bi slednji oziroma tožena stranka2 jamčila za plačilo stroškov zdravljenja. Tožeča stranka naj bi storitve zdravljenja opravila, N., e. K., oziroma tožena stranka pa naj jih ne bi v celoti plačala. Ker naj bi bil N., e. K., leta 2016 izbrisan iz nemškega sodnega registra (kar med strankama ni sporno), tožeča stranka sedaj zahteva plačilo preostalega dolga od tožene stranke. V konkretni zadevi torej predmet postopka ni veljavnost ustanovitve, ničnost ali prenehanje gospodarskih družb ali drugih pravnih oseb ali združenj fizičnih ali pravnih oseb, ali veljavnost odločitev njihovih organov, temveč plačilo dolga (storitev) na podlagi spregleda pravne osebnosti oziroma pogodbe.

10. Nadalje za odločitev tudi ni pravno relevantno pritožbeno utemeljevanje večje povezanosti zadeve z nemškim sodiščem in pravom kot s slovenskim. Uredba 1215/2012 namreč izrecno ureja izjeme od splošnega pravila, ki določa pristojnost glede na stalno prebivališče tožene stranke, pri čemer pa v konkretnem primeru ne gre za nobeno od teh izjem. Izključna pristojnost ni podana, saj ni izpolnjen nobeden izmed pogojev, določenih v 24. členu 6. oddelka II. poglavja Uredbe 1215/2012, tožena stranka pa tudi ne zatrjuje obstoja prorogacijskega dogovora, ki je urejen v 7. oddelku II. poglavja Uredbe 1215/2012. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da je za odločanje o tem sporu glede na stalno prebivališče tožene stranke pristojno sodišče Republike Slovenije. Sklicevanje tožene stranke v pritožbi na nepristojnost slovenskega sodišča, ki pomeni uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 3. (in ne iz 4.) točke drugega odstavka 339. člena v povezavi z 18. členom ZPP, tako ni utemeljeno.

11. Pritožbene navedbe, da tožena stranka ni zavezanka za plačilo iz sodne poravnave opr. št. 41 O 1523/17 z dne 24. 7. 2018 v zvezi s popravnim sklepom z dne 23. 10. 2018, sklenjene pred Okrožnim sodiščem v Regensburgu, Nemčiji (temveč je zavezanec N., e. K.), ter tako ni (stvarno) pasivno legitimirana v tej zadevi, predstavljajo vsebinsko presojo razmerja in za odločitev o mednarodni pristojnosti niso pravno relevantne. Glede na navedeno tudi niso utemeljeni pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje z zgornjimi ugotovitvami nepopolno in zmotno ugotovilo dejansko stanje, zmotno uporabilo materialno pravo in zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

12. Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev. Pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

13. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožeča stranka je sicer odgovorila na pritožbo, vendar odgovor v ničemer ni prispeval k razrešitvi zadeve, zato mora pritožbene stroške kriti sama (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

1 V tožbi navaja, da je N., e. K., družba, tožena stranka pa njen edini družbenik, v nadaljevanju pa (tudi v odgovoru na pritožbo), da gre za obliko samostojnega podjetnika v Nemčiji, ki za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem. 2 Če N., e. K., res ne bi bila oblika s. p., bi lahko tožeča stranka z navedbami "toženec je prevzel in izdal jamstvo za kritje vseh stroškov" smiselno zahtevala plačilo tudi na poroštveni podlagi ali na podlagi prevzema dolga itd.