Jedro

Delovno sodišče je stvarno pristojno za odločanje o odškodninskem zahtevku delavca proti delodajalcu iz razloga, ker naj bi delodajalec za delavca nepravočasno posredoval podatke o njegovi plači za prejšnje leto, v zvezi z zahtevo delavca za vštetje časa opravljanja kmetijske dejavnosti v pokojninsko dobo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom izreklo za stvarno nepristojno, zadevo pa bi po pravnomočnosti sklepa o nepristojnosti odstopilo v reševanje Temeljnemu sodišču v Kopru, Enoti v Postojni.

Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka, ki predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v obravnavanje Delovnemu sodišču v Kopru, oddelku v Postojni. Navaja, da je bil tožnik zaposlen pri toženi stranki in je za uveljavljanje pokojninske dobe poleg potrdila o opravljanju kmetijske dejavnosti, ki si ga je sam priskrbel, potreboval tudi izračun o višini svoje plače v letu 1991 ter delovno knjižico. Izračun plače mu je bila dolžna napraviti le tožena stranka. Tožnik se je z delavko tožene stranke dogovoril, da mu tako knjižico, kot izračun plače skupaj z potrdilom o opravljanju kmetijske dejavnosti sama pošlje na pristojen naslov. Četudi bi bilo to dejanje storjeno zunaj delovnega mesta in delovnega časa, bi bilo storjeno v zvezi z delom delavke tožene stranke, ki ga ta ni opravila pravočasno. Zaradi tega je tožniku nastala škoda, podana pa je tudi stvarna pristojnost naslovnega sodišča. Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje se je pri svoji odločitvi o nepristojnosti za odločanje v predmetnem sporu oprlo na to, da tožnikovega zahtevka, kakor je določen, ni šteti za zahtevek, s katerim tožnik uveljavlja premoženjsko pravico iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Štelo je, da opravilo v zvezi z uveljavljanjem pokojninske dobe iz kmetijske dejavnosti ni v zvezi s toženo stranko kot tožnikovim delodajalcem in da o tem v času delovnega razmerja tudi ni bil sklenjen medsebojni dogovor.

2. točka 4. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Ur.

list Republike Slovenije št. 19/94) določa, da so delovna sodišča pristojna odločati v individualnih delovnih sporih o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, razen v odškodninskih sporih za poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

Pritožbeno sodišče se strinja s tem, da pravica tožnika za vštetje časa opravljanja kmetijske dejavnosti v pokojninsko dobo ni premoženjska ali druga posamična pravica in obveznost iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, prav tako pa kot takšno pravico ali obveznost ni mogoče šteti eventualnega dogovora o tem, da bo zahtevo za vštetje časa opravljanja kmetijske dejavnosti s potrebno dokumentacijo v imenu delavca ZPIZ-u posredovala tožena stranka. Pač pa je v zvezi z zahtevkom za vštetje časa opravljanja kmetijske dejavnosti v pokojninsko dobo potrebno zavarovancu, ki to vštetje uveljavlja, izdati tudi potrdilo o njegovi neto plači v prejšnjem letu, saj ta plača predstavlja osnovo za plačilo prispevka za dokup. Potrdilo o prejeti neto plači lahko delavcu izda samo njegov delodajalec. Gre za delavčevo pravico oz. obveznost delodajalca v zvezi z delovnim razmerjem. Zato tudi odločanje o odškodninskih zahtevkih, ki se vežejo na uresničevanje, neuresničevanje oz. zamudo pri uresničevanju teh pravic spada v pristojnost delovnih sodišč. Ker naj bi bila v predmetnem sporu tako tožena stranka (sicer v zvezi z zahtevo za vštetje časa opravljanja kmetijske dejavnosti v pokojninsko dobo tožnika, kar je sicer zgolj stvar njegove odločitve in njegove obveznosti) tožniku dolžna izdati tudi potrdilo o njegovi plači v letu 1991 in je nato celotno dokumentacijo, vključno s tem potrdilom sama (verjetno po dogovoru) poslala ZPIZ-u, po mnenju tožnika prepozno, je prav zaradi tudi prepoznega posredovanja potrdila o plači (sicer skupaj z ostalo dokumentacijo) in posledičnega odškodninskega zahtevka tožeče stranke, podana pristojnost delovnega sodišča. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi tožene stranke in upoštevajoč določbo 3. točke 380. člena ZPP razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču v nov postopek, v katerem naj o njej odloči po vsebini.