Jedro

Z golim zanikanjem prejema obvestila tožena stranka ne more izpodbiti dokaznega pomena javne listine po prvem v zvezi s četrtim odstavkom 224. člena ZPP, ki ga ima obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi v spisu.

Glede na prejeto obvestilo bi tožena stranka ob razumni skrbnosti in odsotnosti sodne pošiljke po izteku petnajstdnevnega roka morala preveriti kje je sodno pisanje in poskrbeti za njegov prevzem. Na pravilnost vročitve, ki je opravljena skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP s potekom petnajstdnevnega roka za prevzem pošiljke na pošti, vračilo pošiljke sodišču, ki je vročitev odredilo, ne vpliva. Zato ni pravno odločilna pritožbena navedba, da tožena stranka ni prejela sklepa oziroma da ji pošiljka ni bila vložena v nabiralnik.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo pritožbo tožene stranke z dne 18. 2. 2023. Ugotovilo je, da je zaradi nezadostnega števila izvodov pritožbe in prilog pozvalo toženo stranko s sklepom z dne 17. 5. 2023 k predložitvi dodatnega izvoda v roku 8 dni. Iz obvestila o opravljeni vročitvi je razvidno, da je bilo obvestilo o času in kraju, kjer lahko tožena stranka prevzame pisanje, puščeno v njenem predalčniku 22. 5. 2023. Tožena stranka ni prevzela pošiljke, zato je bila vročitev opravljena na podlagi fikcije. V konkretnem primeru je bil hišni predalčnik neuporaben oziroma neoznačen, kot je razbrati iz opombe vročevalca na obvestilu, zato se je pisanje vrnilo sodišču. Rok za predložitev listin se je iztekel 14. 6. 2023. Tožena stranka ni vložila dodatnega izvoda pritožbe in prilog.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da sklepa ni prejela, sicer bi se odzvala, kot na vsa pisanja do sedaj, saj je to v njenem interesu. Ni prejela niti obvestila o pošiljki niti ji ni bila pošiljka vložena v nabiralnik.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožena stranka dopušča možnost, da je bil pomotoma predložen samo en izvod pritožbe. Iz dohodnega zaznamka sodišča prve stopnje na pritožbi izhaja, da jo je vložila samo v enem izvodu na bencinskem servisu (listna št. 62 spisa). Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno pozvalo toženo stranko k predložitvi še enega izvoda. ZPP v 342. členu določa, da se pritožba vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko.1 Vloge, ki jih je treba vročiti nasprotni stranki, se morajo izročiti sodišču v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko, ter v taki obliki, da jih sodišče lahko vroči. To velja tudi za priloge (prvi odstavek 106. člena ZPP). Če vložnik ne vloži zadostnega števila izvodov vloge ali prilog, mu sodišče naloži, naj v določenem roku to stori. Če vložnik ne ravna po tem nalogu, sodišče vlogo zavrže (šesti odstavek 108. člena ZPP).

5. Tožena stranka za odločilno pritožbeno navedbo, da ni prejela obvestila o pošiljki, ne predlaga nobenega dokaza. Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi. Iz tega izhaja, da je poštni delavec 22. 5. 2023 pustil toženi stranki v hišnem predalčniku obvestilo o času in kraju, kjer lahko prevzame pisanje (listna št. 71 spisa; 3. točka obrazložitve sklepa). Z golim zanikanjem prejema obvestila tožena stranka ne more izpodbiti dokaznega pomena javne listine po prvem v zvezi s četrtim odstavkom 224. člena ZPP, ki ga ima obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi v spisu.

6. Poštni delavec je ravnal v skladu s tretjim odstavkom 142. člena ZPP, ki določa za primer, če vročitev po 140. členu tega zakona ni možna, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše. 7. Nadalje je poštni delavec na obvestilu zaznamoval, da ima naslovnik neoznačen in zato neuporaben predalčnik, zato se pismo vrača sodišču, kar je prav tako pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje (listna št. 71 spisa; 3. točka obrazložitve sklepa). Torej je bila tožena stranka seznanjena, da ne bo prejela pisanja v nabiralnik. Tudi to ravnanje poštnega delavca je bilo v skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP. Ta določa, da se vročitev po prejšnjem odstavku šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Namesto naslovnika lahko pisanje dvigne oseba, ki jo je naslovnik na pošti pooblastil kot pooblaščenca za dvig pisanj, če je pooblastilo deponirano na pošti in se ta oseba na pošti identificira z osebnim dokumentom s fotografijo. Ta oseba na vročilnici poleg svojega podpisa pripiše besedi »po pooblastilu«. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti.

8. Glede na prejeto obvestilo bi tožena stranka ob razumni skrbnosti in odsotnosti sodne pošiljke po izteku petnajstdnevnega roka morala preveriti kje je sodno pisanje in poskrbeti za njegov prevzem. Na pravilnost vročitve, ki je opravljena skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP s potekom petnajstdnevnega roka za prevzem pošiljke na pošti, vračilo pošiljke sodišču, ki je vročitev odredilo, ne vpliva.2 Zato ni pravno odločilna pritožbena navedba, da tožena stranka ni prejela sklepa oziroma da ji pošiljka ni bila vložena v nabiralnik. Prav tako tožena stranka ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da ni v roku za predložitev listin vložila dodatnega izvoda pritožbe in prilog. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo pritožbo tožene stranke.

9. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Ni šlo za nepopolno pritožbo, ki jo sodišče takoj zavrže brez pozivanja na dopolnitev (sklepa VSL I Cp 2121/2022, I Cp 857/2020). 2 Sodba VSL I Cp 363/2018, ki se sklicuje na sodbo VSL I Cp 854/2015, sklep VSL I Cpg 223/2018, sklep VSL II Ip 1729/2016, sklep VSL I Cp 1335/2015.