Jedro

določitev preživnine

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je toženka dolžna plačevati za preživljanje hčerke T., roj. 6. 6. 2000, preživnino v znesku 100,00 EUR mesečno od 27. 5. 2015 dalje.

2. Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbija tožena stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. V pritožbi izpostavlja, da prvostopno sodišče ni pravilno ugotovilo materialnih in pridobitnih zmožnosti toženke. Toženka ne razpolaga z nobenim nepremičnim premoženjem. Živi na posestvu tasta in tašče in za obdelavo kmetijskih zemljišč potrebuje njuno soglasje. Njen sedanji partner pa trenutno prestaja zaporno kazen. Kljub intenzivnemu iskanju službe je brez zaposlitve in tako nima rednega vira zaslužka. Drži, da ima prihranke, ki pa so namenjeni ravno plačilu morebitne odškodnine, katero bo dolžan njen partner plačati zaradi storitve kaznivega dejanja zoper njeno hčerko T.. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo izpodbijane sodbe v smeri znižane preživninske obveznosti. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Tožeča stranka ni vložila odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določbi prvega odstavka 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) so starši dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca (129. člen ZZZDR). Kriterije za odmero preživnine nadalje določa 129.a člen ZZZDR.

6. Nesporno je, da T. sedaj obiskuje gimnazijo, in da njene mesečne potrebe znašajo nekaj čez 300,00 EUR mesečno. Oče T., pri katerem otrok živi, zasluži okrog 1.000,00 EUR mesečno. Zaposlena je tudi njegova partnerka, s katero ima enega otroka in ta zasluži okrog 850,00 EUR mesečno. Tudi ni sporno, da je toženka, ki je stara 42 let, zdrava in delovno sposobna. Je pa nezaposlena, vendar intenzivno išče (trenutno brezuspešno) zaposlitev. Živi na posestvu tasta in tašče, kjer pa je kar nekaj kmetijske obdelovalne zemlje, za katero toženka pove, da bi se lahko obdelovala in se z njo ustvarilo nekaj dohodka. Ima pa toženka prihranke v višini 8.000,00 EUR. Ob takih materialnih zmožnostih toženke (zlasti ob obstoju prihrankov v znesku 8.000,00 EUR) se pritožbeno sodišče pridržuje prvostopnemu sodišču, da je toženka sposobna svoji hčerki plačevati 100,00 EUR mesečne preživnine. Tako določena preživnina pokriva namreč le približno 1/3 otrokovih potreb, ostalo pa bo za preživljanje otroka dolžan poskrbeti njen oče, pri katerem sicer živi. Da pa so prihranki namenjeni plačilu morebitne odškodnine pa ne predstavlja razloga za znižanje preživnine, ker ima preživninska obveznost prednost pred morebitno odškodninsko obveznostjo. Sicer pa bo morebitno odškodnino dolžan plačati oškodovalec, ne pa toženka.

7. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 305. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni ugotovilo uradoma upoštevnih določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

8. Pritožbeni stroški niso priglašeni.