Jedro

Sodni postopek se zaradi novega dejstva ali dokaza lahko obnovi le, če sodišče samo ugotavlja dejansko stanje. Kadar sodišče odloča na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku, niso izpolnjene procesne predpostavke za dovolitev obnove, zato sodišče tak predlog zavrže.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 100. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/2006) zavrglo predlog tožeče stranke za obnovo sodnega postopka, končanega s pravnomočno sodbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani U 667/2006-10 z dne 11. 9. 2007, s katero je bila zavrnjena tožba tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 3. 1. 2006, izdano v postopku plačila davka na dodano vrednost za leto 2000. 2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da upravno sodišče v upravnem sporu ni samo ugotavljalo dejanskega stanja, zato ni podana procesna predpostavka za obnovo postopka po 1. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1, ki jo uveljavlja tožeča stranka. Sodišče prve stopnje je tudi zavrnilo zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka.

3. Tožeča stranka vlaga pritožbo iz vseh razlogov po prvem odstavku 75. člena ZUS-1 in predlaga, da Vrhovno sodišče njeni pritožbi ugodi in dovoli obnovo, oziroma da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovni postopek ter odloči še o stroških pritožbenega postopka. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je bilo dejansko stanje v postopku, katerega obnovo predlaga, vseskozi sporno. Če bi že v času trajanja postopka razpolagala z izvedenskim mnenjem, ki je podlaga za predlog za obnovo postopka, bi ga vložila v spis in bi ga sodišče prve stopnje gotovo upoštevalo. Zaradi tega je njen predlog za obnovo dopusten.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je v predlogu za obnovo postopka uveljavljala obnovitveni razlog iz 1. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1, ki določa, da se postopek, ki je bil končan s sodno odločbo, na predlog stranke obnovi, če stranka izve za nova dejstva ali če najde nove dokaze ali dobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bil spor zanjo ugodno rešen, če bi se nanje sklicevala ali če bi jih uporabila v prejšnjem postopku. V drugem odstavku 96. člena ZUS-1 pa je določeno, da se sme zaradi razlogov iz 1. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1 obnova dovoliti le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje.

6. Iz spisa Upravnega sodišča RS v Ljubljani U 667/2006 izhaja, da sodišče prve stopnje v upravnem sporu ni samo ugotavljalo dejanskega stanja in je o tožbi odločalo na seji senata. V obrazložitvi sodbe pa je ugotovilo, da je bilo dejansko stanje ob izdaji odločbe pravilno ugotovljeno. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča niso izpolnjeni pogoji iz 96. člena ZUS-1 za dovolitev obnove, zato je prvostopno sodišče na podlagi prvega odstavka 100. člena ZUS-1 pri predhodnem preizkusu pravilno zavrglo predlog za obnovo postopka. Pritožbeni ugovor, da je bilo dejansko stanje za tožečo stranko vseskozi sporno, pa na odločitev v obravnavani zadevi ne vpliva.

7. Vrhovno sodišče je na podlagi določbe 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/2007-UPB3, 45/2008-ZArbit, 45/2008, 111/2008 - odločba US in 121/2008) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da se ZPP primerno uporablja tudi za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, uporabilo določbo 76. člena ZUS-1 in zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper sklep, s katerim je bila njen predlog za obnovo postopka zavržen.

8. Glede na to, da je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo zoper prvo točko izreka izpodbijanega sklepa, tudi ni podlage za spremembo odločitve prvostopnega sodišča o stroških postopka na prvi stopnji, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. 9. Če sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 25. člena ZUS-1). Ker je bila pritožba tožeče stranke zavrnjena kot neutemeljena, sama trpi svoje stroške povezane z njo.