Jedro

Bistvena je v zvezi s prejemki nasprotnega udeleženca pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da odvetniška pisarna nasprotnega udeleženca dobro in z dobičkom posluje, in pravilni zaključki o zmožnosti nasprotnega udeleženca glede na izkazane visoke zneske denarja, ki so nakazani na TRR nasprotnega udeleženca.

Ob izpovedbi nasprotnega udeleženca, da ima v povprečju mesečne stroške okoli 500-600,00 EUR, se izkaže za pravilno sklepanje predlagatelja v odgovoru na pritožbo, da v kolikor bi nasprotni udeleženec res prejemal zgolj zatrjevani mesečni prihodek 814,86 EUR (iz naslova davčno ugotovljenega dobička iz poslovanja za leto 2020), ne bi zmogel plačevati preživnine 444,32 EUR, česar pa ne zatrjuje (tudi sicer ni sporno, da preživninsko obveznost redno izpolnjuje). Tudi navedeno kaže, da nasprotni udeleženec očitno iz svoje dejavnosti odvetništva prejema višje mesečne prejemke, kot je zatrjeval.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanih delih, to je v I., II. in IV. točki izreka sklepa potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj in nasprotni udeleženec krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo predlagateljevemu predlogu za zvišanje preživnine in odločilo, (I.) da je nasprotni udeleženec dolžan prispevati k preživljanju predlagatelja, to je svojega sina, namesto preživnine, nazadnje določene od 1. 10. 2007 dalje s sodbo Okrožnega sodišča v Celju P 1249/2006 z dne 22. 5. 2008 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 1073/2008 z dne 15. 1. 2009 na 380,00 EUR mesečno in nazadnje usklajene z obvestilom Centra za socialno delo C. z dne 31. 1. 2020 za čas od 1. 2. 2020 dalje na 444,32 EUR mesečno, na 610,00 EUR mesečno zvišano preživnino, in sicer od vložitve predloga, to je od 31. 3. 2020, do vključno 12. 12. 2020 na TRR matere predlagatelja pri banki N. d.d., od vključno 13. 12. 2020 dalje pa na TRR predlagatelja pri banki N. d.d.; (II.) da je do pravnomočnosti sklepa zapadle in neplačane oziroma premalo plačane preživninske obroke nasprotni udeleženec dolžan poravnati v roku 15 dni, v bodoče dospevajoče obroke pa do vsakega 8. dne v mesecu za tekoči mesec, do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, odtlej dalje pa v valoriziranih zneskih, določenih po vsakokratnem obvestilu CSD, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti posamičnega preživninskega obroka do plačila, vse v roku 15 dni in pod izvršbo; (III.) da se v presežku predlog za višji preživninski zahtevek zavrne kot neutemeljen, in (IV.) da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka.

2. Nasproti udeleženec se je zoper sklep pritožil. Čeprav uvodoma v pritožbi navaja, da se zoper sklep pritožuje v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov, to je zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravil postopka, je tudi glede na vsebino pritožbe evidentno, da s pritožbo ne izpodbija odločitve v III. točki izreka sklepa, ki je nasprotnemu udeležencu v korist. V pritožbi, v kateri večinoma ponavlja navedbe, ki jih je podal že v postopku na prvi stopnji, navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje in napačno uporabilo določilo 197. člena Družinskega zakonika (DZ) ter neutemeljeno zvišalo predlagatelju določeno nadstandardno preživnino. Nasprotni udeleženec predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni in zavrne zahtevek za zvišanje preživnine oziroma da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Ostale pravnopomembne pritožbene navedbe so povzete in presojene v nadaljevanju.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril. Meni, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, sodišče pa tudi ni storilo nobene procesne kršitve. Predlagatelj zato predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi ter odloči o pritožbenih stroških, ki jih je imel predlagatelj z odgovorom na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno izpodbijana je odločitev, da se preživnina, ki jo je nasprotni udeleženec zavezan plačevati za sina na podlagi sodbe P 1249/2006 Okrožnega sodišča v Celju z dne 22. 5. 2008 (v nadaljevanju: predhodna odločba), s katero je sodišče zvišalo leta 2005 določeno preživnino v znesku 229,51 EUR (55.000,00 SIT) na znesek 380,00 EUR, od 1. 2. 2020 z zneska 444,32 EUR, kolikor znaša nazadnje valoriziran znesek preživnine, zviša na 610,00 EUR mesečno.

6. V skladu z določilom 197. člena DZ sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Sodišče mora pri odmeri preživnine upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja (prvi odstavek 190. člena DZ). Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb (drugi odstavek 190. člena DZ). Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezancev (189. člen DZ).

7. Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti v smislu drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), prav tako tudi ne tistih, na katere se v pritožbi sklicuje nasprotni udeleženec in kar bo predmet nadaljnje obrazložitve. Sodišče prve stopnje je v celoti in popolnoma ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva ter glede na ugotovljene denarne potrebe predlagatelja in zmožnosti staršev - preživninskih zavezancev sprejelo pravilno materialnopravno odločitev, pri čemer je pravilno pri porazdelitvi preživninskega bremena upoštevalo ne zgolj prispevek staršev v denarju, temveč tudi skrb za gospodinjska opravila, prehrano, varstvo oziroma nego v času bolezni. V tem primeru je, kot bo še obrazloženo, mati, s katero predlagatelj živi, tista, ki predlagatelju vse to še vedno sama nudi, saj ni sporno, da predlagatelj že vse od konca osnovne šole nima rednih osebnih stikov z očetom.

8. V pravdi za zvišanje ali znižanje preživnine mora sodišče najprej ugotoviti, ali so se spremenile potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in obrazložilo, da so se na strani predlagatelje bistveno povečale mesečne (denarne) potrebe. Dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju ne povzema in se povsem sklicuje na obrazložitev v izpodbijanem sklepu, pritožbene navedbe v zvezi s tem pa presoja, kot sledi.

9. Nasprotni udeleženec meni, da je zmotno sklepanje sodišča, da znašajo mesečni stroški predlagatelja več, kot so znašali v času izdaje predhodne odločbe. Po njegovem bi moralo sodišče v prvi fazi odločanja o predlogu za zvišanje preživnine opraviti primerjavo revaloriziranih vrednosti stroškov predlagatelja, ugotovljenih v predhodni odločbi, s stroški v času izdaje izpodbijane odločbe in šele nato bi lahko, v kolikor bi ugotovilo, da je resnično prišlo do morebitnega zvišanja stroškov, ponovno odločati o preživnini. Navaja, da je sodišče v predhodni odločbi mesečne stroške takrat mld. predlagatelja ocenilo na znesek v višini 645,76 EUR in da navedeni znesek, upoštevajoč revalorizacijo, trenutno znaša 787,18 EUR. Upoštevajoč razmerje med dohodki nasprotnega udeleženca in dohodki matere takrat mld. predlagatelja, ki je v času izdaje sodbe znašalo 30:1, je bila določena preživnina v znesku 380,00 EUR na mesec, ki sedaj revaloriziran znaša 444,32 EUR. Dejstvo je, da je bil v času predhodnega odločanja o preživnini predlagatelj star 7 let in da je v času odločanja o spremembi preživnine star 18 let, vendar navedeno dejstvo ne pomeni, da je upravičen do višje preživnine. V času izdaje predhodne odločbe so bile predlagateljeve potrebe ocenjene bistveno višje, kot potrebe sovrstnikov, saj je bila takrat pridobitna sposobnost nasprotnega udeleženca bistveno večja. To, da predlagatelj več je in nosi večja oblačila je splošno znano dejstvo, ki velja enako za vse otroke njegove starosti in ne terja posega v sodno določeno preživnino. Sodišče bi, v kolikor bi opravilo analizo in realno primerjavo med predlagateljevimi stroški v času izdaje predhodne odločbe in stroški v času izdaje izpodbijane odločbe, nedvomno ugotovilo, da so vse potrebe predlagatelja krite z v predhodni odločbi določenim zneskom preživnine. Sodišče je v času izdaje predhodne odločbe nasprotnemu udeležencu določilo preživnino za takrat mld. predlagatelja v znesku 380,00 EUR, pri čemer je ta znesek nadstandardne preživnine bil določen predvsem na podlagi obsežnega udejstvovanje otroka v plačljivih dejavnostih, kamor ga je vključevala mati. V predhodni odločbi je tudi izpostavilo, da je vključevanje otroka v večje število plačljivih dejavnosti odraz predvsem materinih želja in da bo mati spoznala, da je v korist otroka, da del prostega časa preživi tudi ob nevodenem igranju. Izbor plačljivih aktivnosti se je po izdaji predhodne odločbe bistveno zmanjšal in se omejil na igranje nogometa. Pritožnik sodišču očita, da je zmotno zaključilo, da je pri predlagatelju prišlo do bistveno povečanih potreb in da je zato predlog za zvišanje preživnine utemeljen. V kolikor bi opravilo analizo in realno oceno ter primerjavo predlagateljevih stroškov v času izdaje predhodne odločbe z realnimi stroški v času izdaje izpodbijanega sklepa nedvomno, bi ugotovilo, da se stroški predlagatelja niso tako bistveno spremenili, da bi bil potreben poseg v pravnomočno določeno nadstandardno preživnino, ki trenutno znaša 444,32 EUR.

10. Pritožbeno sodišče se ne strinja z oceno nasprotnega udeleženca, da se stroški oziroma potrebe predlagatelja niso bistveno spremenili. Tudi v primerjavi z valoriziranim zneskom 645,76 EUR mesečnih stroškov predlagatelja, ki jih je sodišče upoštevalo v predhodni odločbi, ki na dan 12. 7. 2021 znaša 787,18 EUR, je sodišče prve stopnje ob pravilni okvirni oceni, da predlagatelj sedaj potrebuje okoli 1.100,00 EUR mesečno za kritje stroškov svojega preživljanja, utemeljeno, saj ne gre zgolj za neznatno spremembo, zaključilo, da so se izdatki preživljanja predlagatelja nedvomno povišali in da so se torej na strani predlagatelja bistveno povečale mesečne potrebe, kar utemeljuje spremembo preživnine.

11. Kot navaja nasprotni udeleženec, je dejstvo, da je bil v času predhodnega odločanja o preživnini predlagatelj star 7 let in da je v času odločanja o spremembi preživnine star 18 let. Navedeno dejstvo samo po sebi res ne pomeni, da je upravičen do višje preživnine, vsekakor pa je že na podlagi splošno znanega dejstva, da življenjski stroški z odraščanjem otroka praviloma naraščajo, moč sklepati, da so potrebe 18-letnika bistveno višje od potreb 7-letnega otroka. Nenazadnje sam nasprotni udeleženec v pritožbi ugotavlja, da predlagatelj več je in nosi večja oblačila, kar da je splošno znano dejstvo, ki velja enako za vse otroke njegove starosti, zmotno pa meni, da to ne terja posega v sodno določeno preživnino, saj sodišče ni upoštevalo zgolj povečanje teh stroškov pri odločitvi, da so se bistveno povečale mesečne potrebe predlagatelja. Drži, da so bile v času izdaje predhodne odločbe predlagateljeve potrebe ocenjene bistveno višje kot potrebe sovrstnikov. Glede na takratne potrebe otroka in zmožnosti staršev je bila prisojena t.i. nadstandardna preživnina. Sodišče prve stopnje je, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, upoštevalo, da se je obseg plačljivih aktivnosti predlagatelja v primerjavi s predhodnim odločanjem zmanjšal, saj ni več ugotovilo, da ima stroške za tenis, košarko, plavanje. Po oceni pritožbenega sodišča je pravilno primerjalo predlagateljeve potrebe v času izdaje predhodne odločbe in potrebe v času izdaje izpodbijanega sklepa1 in pravilno zaključilo, da so se potrebe bistveno spremenile, zato nasprotni pritožbeni očitek ne drži. 12. Ne drži, da je sodišče previsoko ocenilo preživninske potrebe predlagatelja. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, preživninskih potreb upravičenca ni mogoče povsem natančno, matematično izkazati, saj se življenjski stroški za otroka, zlasti stroški oblačil, obutve, vzgoje, oddiha, razvedrila spreminjajo iz meseca v mesec, z odraščanjem otroka pa, kot že navedeno, praviloma naraščajo. Skozi leta se spreminjajo tudi materialne in pridobitne zmožnosti zavezancev za preživljanje otroka, zato sodišče pri določitvi preživnine izhaja iz preteklih izkazanih potreb upravičenca ter premoženjskih in pridobitnih zmožnosti zavezanca in s pomočjo prostega preudarka preživnino določi za naprej, pri čemer je že ob določitvi preživnine jasno, da potrebe upravičenca in zmožnosti zavezancev ne bodo vsak mesec enake.2

13. Nasprotni udeleženec neutemeljeno izpodbija oceno stanovanjskih stroškov in stroškov gospodinjstva. Sodišče ni spregledalo dejstva, da sta se predlagatelj in njegova mati v mesecu septembru 2020 preselila iz hiše v stanovanje. Drži, da predlagatelj za obdobje od septembra 2020 dalje ni predložil vseh računov, je pa priložil izjavi najemodajalca, ki, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, potrjujeta, da je najemnina za najem stanovanja, ki znaša 375,00 EUR, plačana vnaprej do 31. 8. 2021 in da so stroški v najemnem stanovanju poravnani do vključno marca 2021 in da povprečno znašajo 249,00 EUR na mesec. Izjavi nista bili predloženi v smislu nadomestila za pričanje, pač pa kot listinski dokaz - potrdili o plačani najemnini in stroških v zvezi z uporabo najetega stanovanja (priloga A24 na obeh straneh), zato ni utemeljen očitek, da nista bili predloženi v skladu z določilom 236. a člena ZPP. Tudi sicer pa nasprotni udeleženec ni uveljavljal procesne kršitve v skladu s prvim odstavkom 286 b člena ZPP in v pritožbi tudi ni navedel razbremenilnih razlogov, zato se kršitev, na katero se sklicuje, ne upošteva. Ker je sodišče višino najemnine in višino stroškov v zvezi s stanovanjem ugotovilo na podlagi izpovedbe matere predlagatelja in predloženih izjav najemodajalca, na pravilnost odločitve ne vpliva, da predlagatelj ni predložil najemne pogodbe ali drugih listin, iz katerih bi bilo razvidno, da strošek najemnine dejansko znaša 375,00 EUR na mesec in da stanovanjski stroški povprečno znašajo še 249,00 EUR. Sicer pa je ocena navedenih stroškov povsem realna. Neutemeljen je očitek, da sodišče ne bi smelo upoštevati stroška plačila mesečne najemnine v znesku 375,00 EUR, glede na dejstvo, da je predlagateljeva mati prejela od nasprotnega udeleženca pri razdružitvi skupnega premoženja premoženje v vrednosti 129.789,95 EUR, katerega bi, v kolikor bi to želela, lahko porabila za nakup primernega stanovanja za njeno in predlagateljevo bivanje. Pritožnik sam navaja, da v kolikor se je odločila za najem stanovanja, je to njena svobodna odločitev, zmotno pa meni, da je pri tem potrebno upoštevati, da najemnine ni moč šteti kot dodatni strošek pri obračunu preživnine. Gre namreč za strošek, ki ga je predlagatelj izkazal. Po vsem obrazloženem ne drži, da je sodišče ravnalo arbitrarno in da je kot utemeljene štelo neizkazane stroške za elektriko, komunalne storitve (JKP) in najemnino. Pavšalne in dokazno nepodprte so pritožbene navedbe, da tržna najemnina za primerljivo stanovanje v S. znaša 200,00 EUR na mesec in ne 375,00 EUR, kot to zmotno ocenjuje sodišče, zato ni utemeljen niti očitek, da je priznani strošek najemnine v znesku 375,00 EUR za dvosobno stanovanje v S. nedvomno pretiran. Lastno dokazno oceno, ki je izvedeni dokazi ne podpirajo, predstavlja pritožbena navedba, da vsi bivalni stroški skupaj z najemnino ne presegajo zneska 375,00 EUR. Upravičeno sicer nasprotni udeleženec navaja, da je iz položnice z dne 2. 4. 2021 razvidno, da strošek T-2 v višini 69,96 EUR vključuje še stroške mobilnega telefona matere predlagatelja, ki jih je dolžna kriti sama, in da je zato strošek storitev T-2 manjši (a npr. glede na navedeno položnico ne za še najmanj za znesek 10,00 EUR, pač pa za 8,31 EUR), kar pa ob dejstvu, da so zneski stroška T-2 mesečno variabilni, tako kot tudi nekateri drugi, kot npr. elektrika in kurjava, ki so odvisni od porabe, ne vpliva bistveno na oceno stroškov gospodinjstva. Zgolj pavšalno je prerekana tudi ocena sodišča, da znaša znesek za pralni prašek in čistila 20,00 EUR, zato tudi tej pritožbeni navedbi ni slediti. Glede na cene praškov in čistil ocena ni pretirana. Po obrazloženem se pritožbeno sodišče ne more strinjati s pritožnikom, da stanovanjski stroški in stroški za gospodinjstvo za predlagatelja in njegovo mater znašajo največ 458,00 EUR na mesec in da polovica teh stroškov, ki odpade na predlagatelja, tako znaša 228,00 EUR na mesec in ne 352,00 EUR, kolikor je okvirno ocenilo sodišče. 14. Sodišče prve stopnje je predlagatelju priznalo kot potrebne stroške tudi okoli 170,00 EUR stroškov v zvezi z avtom (gorivo, vinjeta, vzdrževanje, menjava gum), zaradi česar ni upoštevalo stroškov mesečne vozovnice. Nasprotni udeleženec izpodbija to odločitev z navedbo, da je sodišče neutemeljeno priznalo te stroške, ker lastništvo osebnega vozila pri starosti 18 let nedvomno ne sodi v okvir rednih potreb preživninskega zavezanca, ki jih naj bi jih krilo plačilo preživnine, pač pa predstavlja nadstandard, katerega kritje premoženjske razmere nasprotnega udeleženca ne omogočajo. Navedel je še, da si predlagatelj z delom preko Študentskega servisa služi denar, kar mu je tudi omogočilo nakup vozila, in bo, kot je sam izpovedal, delal tudi v bodoče, zato bo nedvomno lahko v bodoče tudi sam kril stroške z vzdrževanjem vozila. Pritožbeno sodišče meni, da je pritožbeni očitek neutemeljen. Predlagatelj je imel v času tega postopka status športnika, srednjo šolo obiskoval v C. in treniral nogomet v S., kar je nedvomno zaradi oddaljenosti krajev terjalo določeno logistično spretnost in optimalno izrabo časa, ki ga je imel na voljo. Navedeno je omogočal zadnje čase tudi prevoz z lastnim avtomobilom. Lastništvo osebnega vozila v takem primeru predstavlja redne potrebe preživninskega upravičenca, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno priznalo tudi stroške, ki jih ima predlagatelj v zvezi z avtomobilom. Sicer pa, tudi če bi bilo šteti, da gre posamično gledano za nadstandardno potrebo, torej tako, ki ni življenjskega pomen, je priznanje tega stroška utemeljeno, ker to, kot bo še obrazloženo, omogočajo zmožnosti preživninskih zavezancev.

15. Sodišče je nekritično sledilo navedbam predlagatelja, da je zavarovan pri V. in da ima v tej zvezi strošek 35,67 EUR na mesec, saj ima pri V. d.d. dopolnilno zdravstveno zavarovanje v znesku 35,67 EUR (račun 3468731321 z dne 26. 1. 2021) sklenjeno mati predlagatelja, pri čemer gre za njeno zdravstveno zavarovanje. Predlagatelj je, kot je obrazloženo v pritožbi, kot dijak upravičen do vseh zdravstvenih storitev brez doplačila za dopolnilno zdravstveno zavarovanje in tako bo tudi v času študija zaradi statusa študenta. Delno je utemeljena tudi pritožbena navedba, da je sodišče v nasprotju z dejanskim stanjem kot strošek predlagatelja štelo ves strošek življenjskega zavarovanja z varčevanjem v znesku 54,63 EUR na mesec. Po polici št. 8571665 Zavarovalnice Z. d.d. sta zavarovani osebi predlagateljeva mati in predlagatelj, zato odpade na predlagatelja polovični znesek, to je 27,31 EUR. Po vsem zgoraj navedenem je tako resda neutemeljeno sodišče priznalo k potrebnim stroškom znesek zavarovanj 62,98 EUR, a glede na to, da gre za oceno stroškov in ne matematični izračun, pritožbeno sodišče ocenjuje, da navedeno napačno upoštevanje višjega zneska ne vpliva na oceno skupnih stroškov oziroma denarnih potreb predlagatelja, sploh ob tem, ko so nekateri stroški, kot npr. prehrane, po oceni pritožbenega sodišča ocenjeni prenizko.

16. Nasprotni udeleženec meni, da je pretirana tudi ocena stroška za prehrano v znesku 150,00 EUR na mesec in da je primeren strošek hrane za osemnajstletnika 120,00 EUR na mesec. Zgolj s takšnim pavšalnim zatrjevanjem ob tem, ko je bil v predhodni odločbi ta strošek (za 7-letnega otroka) upoštevan v višini 100,00 EUR in ob tem, ko je nasprotni udeleženec izpovedal, da sam potrebuje 200,00 EUR za prehrano, ne more izpodbiti ocene sodišča prve stopnje. Potrebno je izpostaviti, da znesek ni pretiran tudi ob upoštevanju, da gre za športnika, ki potrebuje kvalitetnejšo in s tem pretežno dražjo hrano, kakor tudi ob upoštevanju, da znesek pokriva vse dni v mesecu, glede na to, da med predlagateljem in nasprotnim udeležencem ni neposrednih stikov, na katerih običajno za hrano otroka poskrbi tisti od staršev, pri katerem je otrok na stiku.

17. Nasprotni udeleženec kot pretirano izpodbija tudi oceno stroškov za kozmetiko in za frizerja 20,00 EUR, za fizioterapije 17,00 EUR in za nakup traka za mišice, bandaže in elastičnega povoja 10,00 EUR na mesec. Predlagatelj je s svojo izpovedbo potrdil, da hodi dvakrat na mesec k frizerju, zato ni utemeljena pritožbena navedba, da ni predložil dokaza, da hodi dvakrat na mesec k frizerju. Ob tem, da mu je sodišče utemeljeno verjelo, da plača za eno striženje 5,00 EUR, skupaj torej 10,00 EUR, in da pritožnik sam navaja, da je primeren strošek kozmetike 10,00 EUR, se izkažejo pritožbene navedbe v tem delu za neutemeljene. Ne drži pritožbena navedba, da predlagatelj zgolj pavšalno zatrjuje, da ima skoliozo, a za to ne predloži nobenega zdravniškega potrdila. Sodišče prve stopnje upravičeno ni imelo razloga dvomiti o navedeni diagnozi glede na izpovedbo predlagatelja, da hodi zaradi skolioze na fizioterapijo in da mora na fitnesu delati vaje za moč ter da je dobil tudi vložke za čevlje, in njegove matere, da so zaradi skolioze delali sinu meritve (en pregled stane 40,00 EUR) in da redno nosi posebne vložke za čevlje, ki stanejo 120,00 EUR. Zato je tudi povsem upravičeno verjelo, da predlagatelj porabi mesečno za fizioterapijo okoli 17,00 EUR. Na pravilnost tega zaključka ne vpliva, da je v zvezi s stroški fizioterapij predložil zgolj en račun iz leta 2018 za samoplačniško terapevtsko obravnavo. Četudi je predlagatelj upravičen do zdravstvenih storitev, vključno s fizioterapijami v okviru brezplačnega javnega zdravstvenega sistema, mu ni moč odreči možnosti, da svoje težave, sploh ob tem, ker se intenzivno ukvarja tudi s športom, rešuje tudi s samoplačniško terapijo, saj je to gotovo v njegovo korist. Zato niso utemeljene pritožbene navedbe, da z ničemer ni izkazal, da mu stroški za fizioterapije dejansko nastajajo, in da niti ni pojasnil, zakaj obiskuje samoplačniške terapije in ne koristi brezplačnih terapij v okviru javnega zdravstvenega sistema. Glede potrebnosti stroškov za nakup povojev in trakov za mišice je sodišče prve stopnje upravičeno glede na izkazano diagnozo in njegovo športno aktivnost sledilo predlagatelju, zato ni utemeljen niti očitek, da ti stroški v višini okoli 10,00 EUR mesečno ne nastajajo in niso izkazani.

18. Ne drži, da je sodišče neutemeljeno priznalo stroške nogometa v znesku 30,00 EUR. Ne le na podlagi izpovedbe predlagatelja in njegove mame, pač pa tudi na podlagi e-sporočila Nogometnega kluba S. z dne 30. 6. 2021, iz katerega izhaja, da je imel predlagatelj prisotnost na treningih od novembra 2019 do marca 2021 vsaj nad 71 %, kar je nad povprečjem celotne selekcije, je sodišče prve stopnje upravičeno sledilo navedbam predlagatelja, da nogomet redno trenira3. Pritožbeno sodišče se ne strinja s pritožnikom, da je sodišče povsem neutemeljeno štelo tudi strošek vadnine za nogomet v znesku 20,00 EUR na mesec, saj da se je predlagatelj v letu 2021 udeležil zgolj sedmih treningov nogometa (februarja 2021: 4, marca: 3, aprila: 0, maja:1 in junija: 1). Glede na gornje podatke v e-sporočilo navedeno izkazano ne drži za prve tri mesece v letošnjem letu, pritožnik pa tudi ne izkaže trditev za zadnje tri navedene mesece. Ne drži, da je sodišče strošek priprav za Umag zmotno štelo kot utemeljen strošek, ker je bil poravnan v letu 2019, kar eno leto pred vložitvijo predloga za zvišanje preživnine. Navedeni strošek je namreč sodišču predstavljal poleg vadnine zgolj podlago za oceno stroškov nogometa (ki torej niso zgolj stroški vadnine) na 30,00 EUR, kar je ocenjeno skladno s sodno prakso, da sodišče pri določitvi preživnine izhaja iz preteklih izkazanih potreb upravičenca. Glede na to, da je bil predlog vložen marca 2020, ne drži, da je neutemeljeno sklicevanje sodišča na prisotnost predlagatelja na treningih nogometa pred vložitvijo predloga za zvišanje preživnine od leta 2019 dalje. Zgoraj navedeno e-sporočilo nogometnega kluba izkazuje, da je bila predlagatelju tudi v letošnjem letu zaračunana vadnina, zato ne držijo navedbe v pritožbi, da klub ni več izstavljal položnic za plačilo vadnine, ker je bil predlagatelj v letu 2021 zgolj formalno član mladinske ekipe ND S., ki je tekmovala v najnižjem rangu rekreativnega tekmovanja. Z ničemer predlagatelj tudi ne podpre trditve, da je nogometni klub položnice za plačilo vadnine izstavil materi predlagatelja šele na njen poziv v mesecu juniju 2021, ko je želela, da ji nogometni klub zgolj za potrebe tega postopka izstavi položnice za plačilo vadnine, ki jo je nogometni klub predlagatelju zaradi neudeležbe na treningih prenehal zaračunati. Prav tako pritožnik ne predlaga nobenega dokaza za trditev, da po njegovem védenju predlagatelj od meseca julija 2021, ko bi moral pričeti z igranjem nogometa v članskem moštvu, ni več niti formalno evidentiran nogometaš NDS. Sicer pa je pri tej oceni upoštevna predlagateljeva izpovedba, da nogometa ne namerava opustiti in ga bo še igral, zato bodo v zvezi s tem določeni stroški predlagatelju gotovo nastajali.

19. Sodišče prve stopnje je predlagatelju, ki je bil prepričljiv v svoji izpovedbi, upravičeno, glede na njegovo športno aktivnost, verjelo, da redno obiskuje fitnes, zato ni moč slediti navedbi v pritožbi, da je fitnes obiskoval zgolj občasno. Četudi predlagatelj ni predložil računov za fitnes za vse mesece za čas po vložitvi predloga za zvišanje preživnine, to še ne pomeni, da v tem času fitnesa ni obiskoval, niti da mu ta strošek v bodoče ne bo nastajal. Pritožnik zato zmotno meni, da je sodišče neutemeljeno priznalo izdatek za fitnes v mesečnem znesku 35,00 EUR. Prav tako je sodišče utemeljeno verjelo predlagatelju, da smuča. Tudi izpovedba stranke je dokaz. Sodišče je to dejstvo ugotovilo na podlagi izpovedbe predlagatelja, zato ne drži, da predlagatelj z ničemer ni izkazal, da sploh smuča, in da mu zato sodišče ne bi smelo priznati teh stroškov. Sodišče je torej utemeljeno, glede na izpovedbo predlagatelja v zvezi s tem, priznalo tudi stroške za smučanje v višini 20,00 EUR na mesec, saj glede na cene te aktivnosti gotovo nastajajo v tolikšni višini (240,00 EUR letno). In nenazadnje ne drži, da je sodišče pretirano ocenilo strošek golfa (na 7,00 EUR mesečno4), ker da je predlagatelj predložil zgolj račun za plačilo članarine v golf klubu v znesku 60,00 EUR, medtem ko drugih dokazil, ki bi potrjevali stroške, vezane na igranje golfa, ni predložil. Sodišče prve stopnje je namreč pri oceni stroška povsem upravičeno sledilo predlagatelju in upoštevalo, da v zvezi z golfom nastajajo še občasni stroški, kot so stroški za nakup palic, ki stanejo okoli 70,00 EUR, rokavic, kape.

20. Pritožnik nadalje navaja, da je sodišče napačno ocenilo predlagateljeve občasne (izredne) stroške oziroma potrebe na 100,00 EUR na mesec. Pritožnik povzema obrazložitev sodišča v točki 54. izpodbijanega sklepa in navaja, da občasni stroški, ki so nastali po vložitvi predloga za zvišanje, so zgolj stroški za nakup mobilnega telefona v mesecu aprilu 2021 in stroški za nakup opreme sobe v mesecu avgustu 2020, pri čemer nasprotni udeležence še dodaja, da je predlagatelj pred tem v letu 2019 kupil prenosni telefon v vrednosti 540,00 EUR. Pritožnik glede na že zgoraj obrazloženo, da se pri določitvi preživnine izhaja iz preteklih izkazanih potreb upravičenca, zmotno meni, da sodišče ni pri oceni občasnih stroškov ni smelo upoštevati tudi drugih stroškov, nastalih pred vložitvijo predloga. Občasni stroški so namreč stroški, ki ne nastajajo redno vsakomesečno, pač pa redkeje, zato jih je potrebno razdeliti na daljše obdobje in upoštevati kot občasne stroške pri določitvi preživnine. Pritožbeno sodišče izpostavlja, da gre v tem primeru za stroške, ki v predhodni odločbi niso bili predvideni, zato jih je predlagatelj smel izpostaviti v predlogu. Ocena teh stroškov na 100,00 EUR je glede na obrazložitev teh stroškov v 54. točki obrazložitve, povsem realna, zato so po obrazloženem pritožbene navedbe v tem delu neutemeljene.

21. Sodišče je v okviru 54. točke, v kateri je obrazložilo, kateri dodatni stroški poleg rednih še nastajajo oziroma so nastajali predlagatelju, sicer res navedlo, da bo predlagatelj v prihodnjem študijskem letu mogoče nadaljeval šolanje s plačljivim študijem na fakulteti K. smer fizioterapija, kjer znaša šolnina okoli 3.900,00 EUR na letnik, a je v 62. točki obrazložilo, da teh stroškov še niti ni moglo upoštevati. Ker je pravilno že na podlagi ostalih predstavljenih stroškov v tej točki ocenilo, da ti enkratni stroški znašajo povprečno 100,00 EUR mesečno, so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi predlagatelj ob ustrezni zavzetosti pri opravljanju poklicne mature nedvomno lahko nadaljeval izobraževanje v okviru rednega brezplačnega študija fizioterapije, pri čemer bi odpadel strošek financiranja izrednega študija; da predlagatelj ni z ničemer pojasnil, zakaj naj bi se vpisal na plačljiv izredni študij in ne brezplačni redni študij; da ob vsem navedenem tudi ni moč spregledati dejstva, da se izredni študij izvaja med tednom dvakrat na teden popoldan in ob sobotah, zato bo tudi imel več časa, da bo poleg rednega izpolnjevanja študijskih obveznosti lahko nadaljeval z delom preko študentskega servisa in tako z lastnim delom prispeval k stroškom za preživljanje. Na tem mestu pritožbeno sodišče zgolj še izpostavlja, da je izbira študija svobodna izbira posameznika, temeljna predpostavka za obveznost preživljanja polnoletnih otrok po starših pa je redno šolanje otroka, pri čemer je izenačen redni in izredni študij. Pritožbeno sodišče pa se tudi strinja s predlagateljem, da je neutemeljena pritožbena navedba, da bo lahko predlagatelj zaradi izrednega študija ob tem več delal, saj je primarna obveznost študenta študij in redno opravljanje tekočih študijskih obveznosti.

22. Po obrazloženem ni utemeljena pritožbena navedba, da je sodišče višino mesečnih potreb predlagatelja ugotovilo na podlagi navedb predlagatelja, ki da jih je upoštevalo v celoti in presojalo z minimalnim dokaznim standardom ter brez ustreznih listin, ki bi potrjevale navedbe predlagatelja in njegove matere. Ugotovljene predlagateljeve potrebe in ocenjena višina le-teh so realne in izkazane. Ne drži, da ocenjena vrednost potreb predlagatelja v višini 1.100,00 EUR mesečno ni skladna z dejanskimi potrebami predlagatelja. Bistveno je, ob ugotovljeni zmožnosti preživninskih zavezancev, kot bo še pojasnjeno, da so ugotovljene potrebe v korist predlagatelju, zato sta jih starša dolžna pokrivati. Ne drži, da zvišanje preživnine z zneska 444,32 EUR, kolikor trenutno znaša preživnina, na znesek v višini 610,00 EUR ni v skladu z namenom plačevanja preživnine in nedvomno ni v korist predlagatelja. Potrebno je poudariti, da gre za spremembo s predhodno odločbo določene nadstandardne preživnine. Ne drži niti, da je preživnina v znesku 610,00 EUR zgolj 30,00 EUR nižja od minimalne plače, saj minimalna plača za leto 2021 po Zakonu o minimalni plači znaša 1.024,24 EUR bruto (podatki na spletni strani RS gov.si). Navedba ni točna, tudi če se upošteva neto znesek (736,00 EUR). Lastno dokazno oceno, ki pa je izvedeni dokazi ne potrjujejo, predstavlja pritožbena navedba, da realni in utemeljeni mesečni stroški predlagatelja znašajo 500,00 EUR na mesec, kar da je tudi primerljivo s stroški predlagateljevih vrstnikov. Po obrazloženem se pritožbeno sodišče ne strinja s pritožnikom, da realne potrebe predlagatelja v ničemer ne odstopajo od potreb drugih otrok njegove starosti in da so nedvomno v celoti krite že s predhodno odločbo določeno preživnino v znesku 444,32 EUR.

23. Nasprotni udeleženec nadalje v pritožbi navaja, da je sodišče zmotno presodilo finančne zmožnosti nasprotnega udeleženca in predlagateljeve matere in s tem zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter napačno uporabilo materialno pravo. Iz razlogov, navedenih v nadaljevanju obrazložitve, tudi ti očitki niso utemeljeni.

24. Nasprotni udeleženec zmotno meni, da bi moralo sodišče ugotoviti preživninske zmožnosti preživninskih zavezancev v času izdaje predhodne odločbe, kot tudi preživninske zmožnosti v času ob izdaji izpodbijane odločbe in nato opraviti primerjavo in sprejeti zaključek, ali so se njune zmožnosti spremenile. Glede na določbo prvega odstavka 197. člena DZ, ki pogojuje spremembo preživnine s spremembo bodisi potreb upravičenca bodisi zmožnosti zavezanca, zadošča, da sodišče najprej ugotovi bodisi spremembo potreb upravičenca bodisi spremembo zmožnosti zavezanca. Šele ko in če sodišče ugotovi, da so se pravno pomembne okoliščine, ki se tičejo bodisi potreb upravičenca bodisi zmožnosti zavezanca (torej ne kumulativno), bistveno spremenile, lahko pristopi k ponovnemu odmerjanju preživnine. Torej zadošča, da sodišče ob zatrjevanih spremenjenih potrebah upravičenca, ugotovi zgolj le-te na način, da opravi primerjavo potreb preživninskega upravičenca v času izdaje predhodne odločbe in v času izdaje sklepa po predlogu za zvišanje preživnine. V obravnavanem primeru je sodišče to opravilo in pravilno sprejelo zaključek, da so se le-te bistveno spremenile, zato sodišče ni zmotno in nepolno ugotovilo dejanskega stanja in ni napačno uporabilo materialnega prava, ker ni opravilo primerjave s stanjem in pridobitnimi zmožnostmi nasprotnega udeleženca v času izdaje izpodbijanega sklepa s stanjem v času izdaje predhodne odločbe.

25. Sicer pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče povzelo tudi zmožnosti staršev, obeh preživninskih zavezancev v času izdaje predhodne odločbe, ki jih pritožnik povzema v pritožbi5. V 57. točki obrazložitve je navedlo, da je sodišče v predhodni sodni odločbi ugotovilo, da je povprečni mesečni bruto dohodek nasprotnega udeleženca znašal 30.820,39 EUR v letu 2006. Nadalje je ugotovilo, da je nasprotni udeleženec zaposlen kot odvetnik; da ima odprte štiri TRR; da iz izračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020 izhaja, da je kot odvetnik za tekoče leto prejel 155.013,45 EUR čistih prihodkov od prodaje, preteklo leto pa 145.510,84 EUR in da znaša dobiček iz poslovanja za leto 2020 9.778,31 EUR, za preteklo leto pa 4.953,33 EUR; da je imel v letu 2020 zaposlenih 3,5 delavcev; da je kot trenutni mesečni dohodek nasprotni udeleženec sam opredelil 1.200,00 EUR mesečno, saj kot s.p. nima plače, stroške svojega preživljanja pa opredelil na 500,00 EUR; da je bil nasprotni udeleženec že v času izdaje predhodne odločbe lastnik oz. solastnik nepremičnin in enega oz. dveh avtomobilov; da je sedaj postal izključni lastnik nepremičnine v k.o. M. (parcela 1.350 m2 in stavba z zemljiščem), ki v naravi predstavlja večjo stanovanjsko hišo z bazenom in pripadajočim stavbnim zemljiščem, ocenjeno v postopku delitve solastnine na 420.500,00 EUR; da je nasprotni udeleženec do 1/6 solastnik nepremičnine v k.o. M., ki obsega kmetijsko parcelo in gozd, ter tudi do 1/6 solastnik nepremičnin v k.o. A., ki obsega stavbo; da je še vedno lastnik enega vozila in bolj kot ne izključni uporabnik službenega vozila (za vozili je nasprotni udeleženec predložil euro tax cenitev z dne 8. 6. 2021, in sicer je golf vreden 213,00 EUR, B. pa 13.994,00 EUR); da je v času predhodnega odločanja o preživnin imel nasprotni udeleženec še preživninsko obveznost v višini 589,93 EUR do svojih dveh otrok iz prvega zakona, pri čemer pa je ta, kar velik mesečni izdatek sedaj odpadel; da sedaj živi pri partnerki. Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da iz TRR izpiskov za nasprotnega udeleženca za čas od 1. 4. 2020 do 16. 4. 2021 izhaja, da je v tem času vsak mesec prejel na svoj TRR pri banki N. d.d. znatno vsoto denarja - prenakazila oziroma prilive, in sicer v aprilu 2020 3.000,00 EUR, v maju 11.180,00 EUR, junija 12.000,00 EUR, julija 27.700,00 EUR, avgusta 5.200,00 EUR, septembra 8.439,00 EUR, oktobra 11.900,00 EUR, novembra 8.000,00 EUR, decembra 13.000,00 EUR, januarja 2021 900,00 EUR in februarja 11.186,00 EUR, ter da ima na ostalih TRR tudi znatne pologe gotovine, za katere je navedel, da gre za prenakazila in pologe z računa na račun (npr. na TRR banki C. d.d. v maju 2020 okoli 8.700,00 EUR, v juniju 2020 okoli 6.500,00 EUR, v juliju 2020 okoli 32.000,00 EUR, v avgustu 2020 okoli 119.000,00 EUR, v septembru 2020 okoli 3.600,00 EUR, v oktobru 2020 okoli 8.000,00 EUR itd.). Glede na to, da za preživninsko obveznost ni odločilen zaslužek, ki ga prikaže zavezanec, temveč njegove zmožnosti, in glede na obrazloženo dejansko stanje, ki ga je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je pravilna ocena v izpodbijanem sklepu, da ima nasprotni udeleženec nedvomno urejeno dobro materialno situacijo, zaradi česar je utemeljeno podvomilo o verodostojnosti višine dohodkov, kot jih je navajal nasprotni udeleženec. Trdil je, da so se njegove pridobitne sposobnosti v primerjavi s stanjem v času izdaje predhodne odločbe bistveno zmanjšale in da so v času izpodbijanega sklepa njegovi dohodki bistveno nižji, in sicer za 30 x nižji. Sodišče prve stopnje je utemeljeno izpostavilo, da je sam pojasnil, da znaša in bo tudi v penziji znašal njegov mesečni dohodek okoli 1.200,00 EUR, pri tem pa, na kar pravilno opozarja pritožba, zmotno ocenilo, da je to vseeno za okoli 400,00 EUR več, kot prejema mati predlagatelja, saj iz obrazložitve v 56. točki izhaja, da mati predlagatelja prejema 804,69 EUR pokojnine, 53,68 EUR drugega dohodka in 107,35 EUR mesečne rente, skupaj tako 952,62 EUR in ne zgolj 800,00 EUR, kot zmotno navaja sodišče. Navedena zmotna ugotovitev razlike med prejemki pa ob sicer pravilno ugotovljenih zneskih o prejemkih matere predlagatelja ne vpliva na pravilnost zaključka o zmožnosti nasprotnega udeleženca. Nasproti udeleženec v pritožbi pavšalno navaja, da znesek 1.200,00 EUR vključuje tudi izplačilo malice in potnih stroškov za uporabo osebnega vozila, zato tej trditvi ne gre slediti. Bistvena je v zvezi s prejemki nasprotnega udeleženca pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da odvetniška pisarna nasprotnega udeleženca dobro in z dobičkom posluje, in pravilni zaključki o zmožnosti nasprotnega udeleženca glede na izkazane visoke zneske denarja, ki so nakazani na TRR nasprotnega udeleženca. Sodišče prve stopnje je upravičeno, glede na izpovedbo nasprotnega udeleženca, da so le prenakazila z računa na račun, izpostavilo, da pa vendarle gre za visoke večkratne denarne transakcije. Z navedbo v zvezi s pologi na transakcijske račune, da gre za večkratne pologe in dvige istih denarnih zneskov, nasprotni udeleženec ne pojasni virov teh prihodkov, zato mu sodišče upravičeno ni sledilo. Pritožnik niti ne konkretizira, kateri znesek je prejel z izplačilom deleža nasprotnega udeleženca iz naslova delitve skupnega premoženja iz razdružitve njegovega premoženja s prvo ženo, da bi lahko sodišče odločilo, kot predlaga, da ga ni moč šteti med dohodke, bistvene za oceno zmožnosti preživninskega zavezanca, saj gre zgolj za transformacijo njegovega premoženja. Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da je nasprotni udeleženec sedaj do celote lastnik stanovanjske hiše na naslovu M. in da je izplačal predlagateljevo mati. Kot sam navaja, pa je skupaj z bratom in mamo, tako kot v času izdaje predhodne odločbe, solastnik do ¼ hiše na v M. in zemljišča v R. vasi, ki ju je podedoval po očetu. Na ugotovitev zmožnosti nasprotnega udeleženca pritožbeno izpostavljeno, da navedenih nepremičnin nima v posesti in mu ne prinašata nobenega dohodka, ne vpliva, saj dejstvo solastništva izkazuje dobro materialno, premoženjsko stanje samo po sebi. Nasprotni udeleženec sicer navaja, da je v zameno za prenos lastniškega deleža na stanovanjski hiši na K. cesti v S. in nepremičnine v P. pridobil denarna sredstva (sam je izpovedal o znesku, nižjem od 20.000,00 EUR), ki jih je deloma namenil za izplačilo matere predlagatelja, deloma pa položil na transakcijski račun, a tudi za te trditve ne predlaga dokazov, zato ni moč ugotoviti, na katerega od v sklepu navedenih večjih zneskov prilivov na TRR se te navedbe nanašajo. Sodišče prve stopnje je tako pravilno upoštevalo, da je nasprotni udeleženec tudi (so)lastnik večih nepremičnin, med drugim tudi hiše višjega standarda v M., ocenjeno na skorajda pol milijona EUR, pri čemer pa stanuje v drugi nepremičnini, ki je uradna last njegove partnerke, česar pritožbeno ne izpodbija, in da ima v lasti tudi osebno vozilo, pri čemer večkrat uporablja tudi službeno vozilo znamke B. 26. Ob izpovedbi nasprotnega udeleženca, da ima v povprečju mesečne stroške okoli 500-600,00 EUR, se izkaže za pravilno sklepanje predlagatelja v odgovoru na pritožbo, da v kolikor bi nasprotni udeleženec res prejemal zgolj zatrjevani mesečni prihodek 814,86 EUR (iz naslova davčno ugotovljenega dobička iz poslovanja za leto 2020), ne bi zmogel plačevati preživnine 444,32 EUR, česar pa ne zatrjuje (tudi sicer ni sporno, da preživninsko obveznost redno izpolnjuje). Tudi navedeno kaže, da nasprotni udeleženec očitno iz svoje dejavnosti odvetništva prejema višje mesečne prejemke, kot je zatrjeval. 27. Ne drži pritožbena navedba, da je ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je premoženjsko stanje matere predlagatelja bistveno slabše od premoženjskega stanja nasprotnega udeleženca, v nasprotju z v spis vloženimi listinami in samimi navedbami sodišča v izpodbijanem sklepu. Sodišče prve stopnje je v 60. točki izpodbijanega sklepa to oceno pravilno utemeljilo na ugotovitvah, da mati prejema nižji dohodek, da na svojem TRR nima tako visokih denarnih transakcij kot nasprotni udeleženec, da ni lastnica oziroma solastnica nepremičnin. Nobena od teh ugotovitev ni v nasprotju z v spis vloženimi listinami in tudi ne z navedbami sodišča. To, da mati nima več preživninske obveznosti do svojih dveh hčerk (dvakrat po 154,86 EUR) in da nima več kreditne obveznosti v znesku 80,00 EUR, sicer pomeni, da je njeno premoženjsko stanje boljše, kot je bilo v času izdaje izpodbijane odločbe, ne pomeni pa, da je bistveno boljše od premoženjskega stanja nasprotnega udeleženca. Glede na to, da se v tem postopku na novo določa preživnina, ni relevantna pritožbena navedba, da so v času izdaje predhodne odločbe mesečne obveznosti matere predlagatelja predstavljale breme v višini 74,00 % dohodkov matere predlagatelja, tako da je prosto razpolagala zgolj s preostalim delom dohodka v višini 26 %, ter da je poleg navedenega hčerama še prispevala za hrano in prevoz. Res je, da sedaj razpolaga s premoženjem v vrednosti 129.789,95 EUR, ki ga je v postopku delitve solastnine prejela, a je sodišče pravilno obrazložilo, da je to premoženje namenjeno nakupu nepremičnine zaradi rešitve stanovanjskega problema. Pritožbeno sodišče zgolj dodaja, da ima po dejanskem stanju, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, nasprotni udeleženec nedvomno bistveno več premoženja kot predlagateljeva mati. Njenega boljšega premoženjskega stanja pa tudi ne izkazuje pritožbeno zatrjevano dejstvo, da je uporabnica vozila (na podlagi Pogodbe o lizingu; l. št. 81) Renault Megane Grandcoupe letnik 2021 v vrednosti 25.000,00 EUR.

28. Sodišče prve stopnje je upravičeno ovrglo očitek nasprotnega udeleženca materi predlagatelja, da je prostovoljno privolila v znižanje svojega dohodka z odločitvijo, da se upokoji. Povsem pravilno je obrazložilo, da je tovrstna odločitev stvar posameznika in da je takšna odločitev matere na mestu, glede na to, da je izpolnila pogoje, predpisane za pokoj, in da je po lastnih besedah delala že od najstniških del dalje. V pritožbi ponovljen očitek, da bi moralo sodišče to, da prejema pokojnino, ki je nižja od plače, upoštevati pri odločanju o zvišanju preživnine, ni utemeljen.

29. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno upoštevalo okoliščino, da je predlagatelj vseskozi živel pri materi (nesporno je, da z očetom po koncu osnovne šole ni imel rednih osebnih stikov), na kateri je ležalo in še sedaj leži celotno breme, povezano s skrbjo za vzgojo, prehrano in varstvom v času bolezni in celotno gospodinjsko delo. Nasprotni udeleženec s pritožbeno navedbo, da je predlagatelj 13. 12. 2020 postal polnoleten in da pri starosti 18 let lahko nedvomno prevzema večino skrbi zase, s čimer se zmanjšuje potreba po materini pomoči, ne more ovreči pravilnih razlogov prvostopenjskega sodišča. 30. Nenazadnje je potrebno zavrniti kot neutemeljeno tudi pritožbeno navedbo, da bi moralo sodišče upoštevati tudi, da predlagatelj prejema državno štipendijo v znesku 71,79 EUR in da si je kot dijak že več let služil denar z delom preko študentskega servisa, kar mu je nenazadnje tudi omogočilo nakup avtomobila, saj je sodišče to upoštevalo, kot jasno izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa v 63. točki. Predlagatelj v zvezi s tem v odgovoru na pritožbo upravičeno opozarja na sodno prakso, da ob normalnih finančnih razmerah preživninskih zavezancev ni moč dohodkov otroka iz dela v celoti upoštevati kot obliko zmanjšanja preživninske obveznosti, ker bi bilo s tem razvrednoteno otrokovo delo, da si zagotovi dodatna sredstva za pokritje standardnih in nadstandardnih potreb (VSL sodba IV Cp 2884/2017). Kot že rečeno je prvenstvena skrb študentov redno opravljanje študijskih obveznosti, zato se pritožbeno sodišče ne strinja z nasprotnim udeležencem, da bo imel predlagatelj kot izredni študent nedvomno tudi več časa za delo preko študentskega servisa in bo na ta način nedvomno lahko sam zaslužil dodatna sredstva in prispeval k stroškom za preživljanje in kritje nadstandardnih izdatkov.

31. Glede na vse obrazloženo je sodišče prve stopnje po primerjavi zmožnosti obeh staršev pravilno ocenilo, da bo nasprotni udeleženec glede na svoje materialne in pridobitne zmožnosti zmogel plačevati 610,00 EUR mesečne preživnine za predlagatelja, razliko do 1.100,00 EUR, torej 490,00 EUR pa bo k preživljanju prispevala predlagateljeva mati. Določena preživnina je nadstandardna, a je potrebno poudariti, da bodo z njo in z materinim prispevkom krite vse tiste potrebe predlagatelja, ki so mu v korist in ki še vedno ostajajo v okvirih zmožnosti staršev. Drugače povedano: predlagatelj je torej upravičen do takšne nadstandardne preživnine, saj je ta v razumnem razmerju med njegovimi potrebami in zmožnostmi zavezancev. Pri vsem obrazloženem je potrebno še enkrat izpostaviti, da sta v času sprejema predhodne odločbe oba starša predlagatelja bila dolžna preživljati tudi še vsak svoja otroka iz bivše zakonske zveze, kar je sedaj odpadlo, kakor tudi, da sedaj nimata druge preživninske obveznosti.

32. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter v izpodbijanih delih potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

33. Odločitev, da udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka, temelji na določbi 101. člen ZNP-1 v zvezi s 40. in drugim odstavkom 93. člena ZNP-1. Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, pritožbeni stroški predlagatelja pa, glede na to, da je bila večina pritožbenih navedb že podana v vlogah nasprotnega udeleženca v postopku na prvi stopnji, na katere je predlagatelj že tekom postopka odgovoril, pa ne predstavljajo potrebnih stroškov, do povrnitve katerih bi bil upravičen.

1 Sodišče prve stopnje je ocenilo, da predlagatelj potrebuje mesečno okvirno 1.000,00 EUR za kritje naslednjih stroškov: 352,00 EUR stanovanjskih stroškov in stroškov gospodinjstva, 170,00 EUR stroškov v zvezi z avtom (prevozom), 92,00 EUR stroškov zavarovanja, 150,00 EUR stroškov prehrane, 20,00 EUR stroškov za kozmetiko in frizerja, 17,00 EUR za fizioterapijo, 10,00 EUR stroškov za trak za mišice, bandažo in elastične povoje, 100,00 EUR stroškov za oblačila in obutev, 15,00 EUR stroškov za šolske potrebščine, 30,00 EUR stroškov v zvezi z nogometom, 35,00 EUR stroškov za fitnes, 20,00 EUR stroškov za smučanje, 7,00 EUR stroškov za golf, poleg teh rednih izdatkov pa potrebuje za kritje dodatnih izdatkov povprečno mesečno še 100,00 EUR (54. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). 2 Glej VSRS sklep II Ips 79/2016. 3 Nenazadnje je nasprotni udeleženec sam v vlogi z dne 29. 3. 2021 navedel, da predlagatelj poleg šole 4 x tedensko trenira nogomet v ND ... . 4 Primerjaj z oceno tovrstnega stroška v zadevi VSL sodba in sklep IV Cp 1922/2015. 5 Nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da so v času izdaje predhodne odločbe njegovi dohodki znašali 30.820,39 EUR; da so preživninske obveznosti za njegova druga dva otroka takrat znašale skupaj 553,42 EUR, stroški za preživljanje nasprotnega udeleženca so bili ocenjeni na 500,00 EUR na mesec; da je bil nasprotni udeleženec lastnik oz. uporabnik treh osebnih vozil, in sicer vozila ... 6 v vrednosti 91.804,37 EUR, vozila ...5 v vrednosti 12.518,77 EUR in vozila ... v vrednosti 6.256,38 EUR; da je bil nasprotni udeleženec lastnik stanovanjske hiše na naslovu ... 100 a, ..., solastnik kmetijskega zemljišča v ... vasi, solastnik hiše na ... ulici in stanovanjske hiše na ... cesti v ... ter solastnik nepremičnine v ... .