Jedro

Obnovitveni razlog po 2. točki 394. člena ZPP (ki je podan, če stranki ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku do izdaje odločbe) ni podan. Nepravilna vročitev odločbe (npr. zamudne sodbe) se uveljavlja z drugimi pravnimi sredstvi, npr. s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se predlog za obnovo postopka zavrže. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za obnovo postopka z dne 28. 2. 2012 (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 269,33 EUR (II. točka izreka), zavrnilo pa je zahtevek tožene stranke za povračilo stroškov postopka (III. točka izreka).

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za obnovo postopka ugodi in tožeči stranki naloži, da ji je dolžna povrniti stroške postopka v 15 dneh pod izvršbo, oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določb ZGD-1 in pravil ZPP-D, saj se gospodarskemu subjektu sodne pošiljke vročajo na naslovu sedeža in ne na naslovu poslovalnice. Prav tako sodišče prve stopnje ni dokazno ocenilo dejstva, da gre pri toženi stranki za pravni subjekt z drugo firmo in matično številko ter tudi drugim sedežem ter dejstva, da se tožena stranka s sodnimi pisanji ni seznanila. Ker to onemogoča preizkus izpodbijanega sklepa, je to kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. V konkretnem primeru se je vsa pisanja toženi stranki vročalo na napačen naslov in s fikcijo vročitve, ki pa lahko nastopi le v primeru, da je bila vročitev opravljana na sedežu gospodarskega subjekta. Iz tega razloga tožena stranka sklepu očita tudi relativno bistveno kršitev pravil postopka po 143. členu v zvezi s 1. odstavkom 339. člena ZPP, ki ima za posledico nepravilno odločitev. Sodišče prve stopnje tudi ni dokazno ocenilo nobenega s strani tožene stranke predlaganega dokaza, kar je spet kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Določena, v izpodbijanem sklepu navedena dejstva so v nasprotju z listinskimi dokazi, ki jih je predložila tožena stranka, kar pa predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je skladno z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbe ZPP.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka predlog za obnovo postopka vložila pravočasno, ker je predlog po 2. točki 1. odstavka 396. člena ZPP podala v roku 30 dni odkar se je seznanila z odločitvijo sodišča o tej zadevi. Sodišče je o tej zadevi odločilo z zamudno sodbo opr. št. Pd 138/2011 z dne 11. 7. 2011. Navedena sodba je postala pravnomočna 5. 9. 2011. Tožena stranka pa se je z njo seznanila 27. 2. 2012, ko je ugotovila, da blokada njenih računov oziroma rubež njenih denarnih sredstev temelji na sklepu o izvršbi opr. št. In 239/2011 z dne 15. 2. 2012, ki temelji na tej pravnomočni zamudni sodbi.

Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je predlog za obnovo postopka pravočasen, je napačna. Obnovitveni razlog po 2. točki 394. člena ZPP, ki ga s predlogom za obnovo postopka uveljavlja tožena stranka, je podan, če stranki ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku do izdaje odločbe, ne pa v primeru, če sodišče stranki odločbe ni vročilo oziroma ji odločbe ni vročilo pravilno. Nepravilna vročitev odločbe, v tem primeru zamudne sodbe, ne more biti obnovitveni razlog po tej določbi ZPP. Vročitev odločbe je predpogoj za njeno pravnomočnost in za obnovo postopka. Odločba, ki ni pravilno vročena, namreč ne more postati pravnomočna. Nepravilna vročitev odločbe se uveljavlja z drugimi pravnimi sredstvi (npr. predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti). Ker pa se obnovitveni razlog po 2. točki 394. člena ZPP skladno z določbo 2. točke 1. odstavka 396. člena ZPP lahko vloži v roku 30 dni od dneva vročitve odločbe stranki, je predlog, ki ga je vložila tožene stranka, tudi če bi v tem primeru šlo za ta obnovitveni razlog, prepozen, saj je bil vložen po preteku zakonsko določenega roka, zato ga je skladno s 1. odstavkom 398. člena ZPP potrebno zavreči. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi tožene stranke in izpodbijani sklep razveljavilo ter predlog za obnovo postopka zavrglo (3. točka 365. člena ZPP).

Ker se razveljavitve izpodbijanega sklepa in zavrženja predloga za obnovo postopka ne more šteti kot uspeh tožene stranke s pritožbo, tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške (1. odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP).