Jedro

Če je vprašanje časovnega obdobja, glede katerega je tožeča stranka upravičena zahtevati povračilo koristi od drugotoženke, pravno relevantno dejstvo, potem mora biti konkretizirano v samem izreku vmesne sodbe. Ker izrek izpodbijane sodbe tega nima, je izpodbijana vmesna sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se odločitev sodišča prve stopnje v točki II/2 in II/3 razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka v obravnavani zadevi je denacionalizacijski upravičenec, ki mu je bila v upravnem postopku vrnjena nepremičnina (grad B.). V tej pravdi zahteva plačilo nadomestila iz naslova nemožnosti uporabe za čas od uveljavitve ZDen (1) do vrnitve nepremičnine. Tožbo je naperila proti obema toženkama, saj sta obe navedeni kot zavezanki v odločbi o denacionalizaciji.

2. Sodišče prve stopnje je najprej dovolilo spremembo tožbe z dne 26. 11. 2009. Tožbo proti prvotoženi stranki je zavrglo, saj je ugotovilo, da gre za že pravnomočno rešeno zadevo. Nadalje je zavrnilo tisti del tožbenega zahtevka, s katerim je tožnica zahtevala plačilo 185.670,17 EUR z obrestmi. Ugotovilo je, da je ta del zahtevka zastaral. Osrednji del izpodbijane odločbe pa je vmesna sodba (točka II/2 izreka). Z njo je sodišče ugotovilo, da je drugotožena stranka po temelju dolžna tožeči stranki plačati nadomestila iz naslova nemožnosti uporabe v naravi vrnjenega premoženja (grad B.).

3. Pritožbeno sodišče je v tej zadevi enkrat že presodilo o pritožbi drugotoženke proti vmesni sodbi sodišča prve stopnje. Tedaj je (z odločbo II Cp 3847/2010) pritožbo zavrnilo in izpodbijano odločbo potrdilo.

4. Po vloženi reviziji drugotoženke pa je Vrhovno sodišče Republike Slovenije z odločbo II Ips 273/2011 dne 22. novembra 2012 tej ugodilo ter sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in jo vrnilo temu sodišču v novo sojenje. Pritrdilo je sicer stališču sodišča druge stopnje, da je drugotoženka zavezanka za plačilo nadomestila iz naslova nezmožnosti uporabe v naravi vrnjenega premoženja. Ni pa se strinjalo s stališčem sodišča druge stopnje, da vprašanje časovnega obdobja, za katerega je drugotoženka zavezana plačati odškodnino, ni vprašanje, ki bi bilo relevantno za preizkus vmesne sodbe. Poleg tega pa je sodišču druge stopnje še naložilo, naj presodi ugovor prekluzije navedb glede višine zahtevka.

5. Predmet pritožbenega preizkusa je torej še tisti del pritožbe drugotoženke, ki se nanaša na samo sodbo (to je točka II/2 ter odločitev o stroških). Pritožba se sklicuje na vse pritožbene razloge ter sodišču predlaga, naj sodbo spremeni in zahtevek zavrne. Podredno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe. Pritožbene navedbe so povzete v odločbi II Cp 3847/2010 ter jih pritožbeno sodišče tokrat ne bo znova povzemalo.

6. Pritožba je utemeljena.

7. Revizijsko sodišče je pritrdilo ugotovitvam in odločitvi obeh sodišč, da je drugotoženka zavezanka za plačilo odškodnine po drugem odstavku 72. člena ZDen.

8. Ni pa soglašalo s stališčem sodišča druge stopnje, da je vprašanje časovnega obdobja, glede katerega je drugotoženka dolžna povrniti vrednost izgubljene koristi, v celoti prepuščeno odločanju o višini zahtevka (glej 6. točko obrazložitve sklepa revizijskega sodišča). Prav tako ni soglašalo s tem, da je vprašanje (ne)pravočasnih trditev glede višine irelevantno glede presoje pravilnosti vmesne sodbe.

9. Čim je tako, mora pritožbeno sodišče izpodbijano vmesno sodbo razveljaviti. Če je namreč vprašanje časovnega obdobja, glede katerega je tožeča stranka upravičena zahtevati povračilo koristi od drugotoženke, pravnorelevantno dejstvo in torej sestavni del odločitve o podlagi zahtevka, potem mora biti konkretizirano v samem izreku. Ker izrek izpodbijane sodbe te prvine ne vsebuje, je izpodbijana vmesna sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Drugotožena stranka opozarja na pomembne razloge v 11. točki obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča, U-I-51/2005. 10. Enako velja glede drugega razloga, zaradi katerega je revizijsko sodišče razveljavilo sodbo sodišča druge stopnje. Pritožba drugotoženke namreč opozarja, da je postavila ugovor prekluzije glede navedb o višini tožbenega zahtevka. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje vmesne sodbe ni oprlo na takšne navedbe. Glede na jasno izraženo stališče revizijskega sodišča pa bo sodišče prve stopnje moralo ob ponovnem odločanju presoditi, ali je tožba sploh sklepčna. Ali drugače: ali glede na pravočasno procesno gradivo glede vprašanja višine ni nesklepčna.

11. Na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 354. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbi drugotoženke ugodilo in izpodbijano vmesno sodbo v točkah II/2 in II/3 razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

(1) Zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/21 in naslednji).

(2) Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo; ter poznejše spremembe tega predpisa).