Jedro

Vrnitveni zahtevek mora obsegati opis individualno določene stvari, ki je predmet vrnitve. Navedbe kot so "del parcele" oziroma "nadstrešek ob šotoru" tako ne zadoščajo, saj ni natančno določeno, katero nepremičnino in v kakšnem obsegu je toženec dolžan izročiti tožniku. Tožbeni zahtevek je zato v tem delu nesklepčen.

Izrek

I. Pritožbi zoper sodbo se delno ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v I. točki pod 3., 7., 8., 9. in 10. alinejo in v II. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišče prve stopnje.

III. Pritožbi zoper sklep se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku ter tožencu naložilo, da v 60 dneh izprazni poslovne objekte, ki jih zaseda brez pravnega naslova in so last tožnice, ter jih prazne vseh oseb in stvari izroči tožnici. Objekte, ki jih je toženec dolžan izročiti tožnici, je navedlo v alinejah od 1 do 10 pod I. točko izreka. Hkrati je tožencu na račun tožnice naložilo plačilo 19.940,44 EUR iz naslova neplačanih uporabnin skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe do plačila (II. točka izreka). O pravdnih stroških je odločalo s posebnim sklepom.

2. Toženec v pritožbi zoper zamudno sodbo opozarja, da v izreku navedeni nepremičnini parc. št. 210211 in parc. št. 210219, obe k. o. X, v zemljiški knjigi ne obstojita. Sodba se zato ne da preizkusiti, za kar uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 399. člena ZPP. Poudarja, da je tožbeni zahtevek nesklepčen, izrek sodbe pa neizvršljiv v delu, ko tožencu nalaga izpraznitev in izročitev dela nepremičnin parc. št. 2102/1, 210219 in 2102/3 in 1/3 dovozne poti parc. št. 2102/12, vse k. o. X. Ker v naravi ni opisa, kaj predstavljajo deli parcel, je izrek nedoločen in v tem delu neizvršljiv. Meni, da bi moralo sodišče pred izdajo sodbe tožnico v okviru materialno procesnega vodstva pozvati, da ustrezno prilagodi zahtevek. Poudarja, da je nadstrešek ob šotoru, ki se nahaja na parceli št. 2102/1, k. o. X, njegov in ga ni dolžan izročiti tožnici. V skladu z določbo šestega odstavka 96. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) ga je namreč mogoče ločiti od glavne stvari brez poškodb. Tudi sicer je rok za izpraznitev nepremičnin prekratek. V poslovnih prostorih se namreč nahajajo živali, ki jim je potrebno zagotoviti druge prostore. Meni, da izpisek iz sodnega registra (priloga A 7) ne dokazuje, da je toženec izstopil iz K. zadruge (v nadaljevanju zadruga). Iz izpiska tako izhaja, da je bil toženec izbrisan iz registra po uradni dolžnosti zaradi spremembe Zakona o sodnem registru, po kateri vpis članov zadruge v sodni register ni bil več obvezen. Sodišče je zato v tem delu zmotno uporabilo materialno pravo. Poudarja, da ima pravico do posesti na spornih nepremičninah kot član zadruge, ki ima s tožnico sklenjeno najemno pogodbo. Zavezanka za plačilo najemnine oziroma uporabnine je zato zadruga in ne toženec. Poudarja, da je bila pogodbeno dogovorjena najemnina občutno previsoka. Sodišče bi hkrati moralo upoštevati tudi vložena sredstva, ki jih je prispeval v obnovo spornih prostorov.

3. V pritožbi zoper sklep nasprotuje odločitvi o stroških, ki jih je tožnica priglasila po izdani sodbi. Sodišče je tudi v nasprotju z navodilom višjega sodišča, da naj o stroških odloči v končni odločbi, po izdaji slednje o stroških odločilo s sklepom. Tudi sicer je odmera stroškov napačna.

4. Tožnica odgovora na pravilno vročeni pritožbi ni podala.

5. Pritožba zoper sklep je utemeljena v celoti, pritožba zoper sodbo pa delno.

6. Sodišče prve stopnje je o zahtevku odločilo z zamudno sodbo. To sodišče izda, če je tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor in ta v roku za odgovor na tožbo nanjo ne odgovori, če ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, utemeljenost tožbenega zahtevka pa izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, in dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih predloži tožeča stranka ali z dejstvi, ki so splošno znana (prvi odstavek 318. člena ZPP).

7. V konkretnem primeru tožnica kot izključna lastnica nepremičnin od toženca zahteva izročitev nepremičnin v posest in plačilo uporabnine. Trdi, da je toženec v obdobju od meseca oktobra 2010 do vključno meseca decembra 2014 nepremičnine uporabljal brez pravne podlage.

8. Sodišče prve stopnje je utemeljeno izhajalo iz 92. člena SPZ, na podlagi katerega lastnik stvari lahko od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari. Ob ugotovitvi, da je tožnica lastnica stvari, toženec pa jih poseduje brez pravnega temelja, je tožbenemu zahtevku (vsaj v večinskem delu) utemeljeno ugodilo. V zvezi s pritožbenimi navedbami o tem, da ni podana pasivna legitimacija, saj naj bi bil toženec še vedno član zadruge, ki lahko nepremičnine uporablja na podlagi najemne pogodbe s tožnico, pritožbeno sodišče ugotavlja, da so te navedbe v celoti uveljavljanje nedovoljenega pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega pa pritožbe zoper zamudno sodbo ni dovoljeno vložiti (2. odstavek 338. člena ZPP). Zamudna sodba namreč ni sodba o utemeljenosti tožbenega zahtevka, pač pa sodba o izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP. Sodišče prve stopnje zato ni raziskovalo, ali je podano dejansko stanje, pač pa je v tožbi podane navedbe pravno ovrednotilo.

9. Utemeljena pa je pritožbena graja, da preizkus sodbe delno ni mogoč. Izročitev nepremičnin parc. št. 210211 (3. alineja I. točke izreka) in parc. št. 210219 (8. alineja I. točke izreka), obe k. o. X namreč nista zajeti v tožbenem zahtevku oziroma v razlogih sodbe, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Hkrati je sodišče glede nepremičnin, navedenih pod 3., 7., 8. 9. in 10. alinejo I. točke izreka zmotno uporabilo materialno pravo. Vrnitveni zahtevek mora namreč obsegati opis individualno določene stvari, ki je predmet vrnitve. Navedbe kot so "del parcele" oziroma "nadstrešek ob šotoru" tako ne zadoščajo, saj ni natančno določeno, katero nepremičnino in v kakšnem obsegu je toženec dolžan izročiti tožniku. Tožbeni zahtevek je zato v tem delu nesklepčen. Pritožba tako utemeljeno uveljavlja postopkovno kršitev iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ob izdaji zamudne sodbe v tem delu (še) ni bil izpolnjen pogoj sklepčnosti tožbe, sodišče pa tudi ni uporabilo zakonskih možnosti, ki jih ima v zvezi z odpravo nesklepčnosti. Ker pomanjkljivosti nesklepčne tožbe pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti, je pritožbi ugodilo, zamudno sodbo v 3., 7., 8. 9. in 10. alineji I. točke izreka, razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Posledično je razveljavilo tudi odločitev o uporabnini (II. točka izreka), saj je njena višina odvisna od velikosti nepremičnin, ki bodo predmet vračanja.

10. Zaradi delne razveljavitve izpodbijane sodbe, je pritožbeno sodišče poseglo tudi v odločitev o pravdnih stroških. Njihov obseg je namreč odvisen od uspeha strank (154. člen ZPP), ki bo znan šele po ponovni odločitvi sodišča prve stopnje. Posledično je pritožbeno sodišče v celoti ugodilo pritožbi, katero toženec izpodbija odločitev o pravdnih stroških, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo določanje (tretji odstavek 165. člena ZPP).

11. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje v izreku popravi napačno navedbo parcelnih številk. V okviru materialno-procesnega vodstva naj nadalje tožnico pozove, da poda določen opis nepremičnin in obseg njihove vrnitve. Ponovno naj odloči tudi o pravdnih stroških.