Jedro

Presoja o neobrazloženosti ugovora.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine dolžniku naložilo, naj plača upniku izterjevano terjatev in dovolilo predlagano izvršbo. Proti temu sklepu je vložila pravočasen ugovor dolžnica. V ugovoru je navedla, da ni imela sklenjene pogodbe z upnikom, da je blago, ki ga je od upnika prejela plačala in da bi moral upnik dokazati, da je blago, za katero uveljavlja plačilo, dolžnica prejela. Sodišče prve stopnje je ugovor predložilo pritožbenemu sodišču, naj o njem odloči kot o pritožbi (2. odst. 54. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ, v zvezi s 5. odst. 62. čl. ZIZ). Tako je postopalo zato, ker je ugotovilo, da ugovor ni obrazložen. Pritožbeno sodišče je ugovor obravnavalo kot pritožbo. Pritožba ni utemeljena. Dolžničine trditve, češ da z upnikom ni imela sklenjene pogodbe, so v nasprotju s trditvami, da je blago, ki ga je od upnika prejela, plačala. Če ji je namreč upnik blago dobavljal, za to blago pa mu je plačevala, je imelo takšno poslovno sodelovanje podlago v pogodbi. Če pa pritožnica meni, da bi pogodba, da bi učinkovala, morala biti sklenjena v pisni obliki, ji je treba pojasniti, da je pogodba lahko tudi le ustna. Ker tako pritožnica sama posredno priznava obstoj pogodbenega razmerja med upnikom in njo, ni moč slediti njenim trditvam, češ da med njima takega razmerja ni bilo. Izpodbijani sklep o izvršbi temelji na verodostojni listini - v konkretnem primeru na računih (2. odst. 44. čl. ZIZ). V postopku izdaje sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine upniku ni treba posebej dokazovati dobave blaga. Zato pritožničin očitek, češ da bi upnik moral že v predlogu za izvršbo posebej dokazovati, da je zaračunano blago dobavil dolžnici, nima opore v določbah ZIZ in sam zase, brez ugovora da zaračunanega blaga (še) ni prejela, tudi ne bi mogel pripeljati do zavrnitve zahtevka v pravdnem postopku. Glede na navedeno je treba šteti, da ugovor ni obrazložen: v njem niso navedena pravno relevantna dejstva, ki bi lahko pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdnem postopku. Zato je po določbi 2. odst. 53. čl. ZIZ (v zvezi s 5. odst. 62. čl. ZIZ) obravnavani ugovor neutemeljen. Izpodbijani sklep je pritožbeno sodišče preizkusilo še v okviru uradoma upoštevnih razlogov. (2. odst. 350. čl. ZPP/99 v zvezi s 15. čl. ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da ti niso podani. Zato je odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (2. tč. 365. čl. ZPP/99 v zvezi s 15. čl. ZIZ)