Jedro

Z vročitvijo odločbe brez elaboratov, ki sta njen sestavni del, je udeleženkama postopka onemogočeno njeno obravnavanje. S tem je storjena absolutna bistvena kršitev postopka in kršena ustavna pravica do pravnega sredstva.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je odločeno, da se razširitev predloga ne dovoli (1. točka izreka) in Geodetski upravi Republike Slovenije naloženo, da se v zemljiškem katastru in katastru stavb evidentirajo spremembe skladno z elaboratoma sodnega izvedenca mag. B. K. št. 2012-17270001 z dne 10.10.2012 – določitev zemljišča pod stavbo in vpis stavbe v kataster stavb, sodišču pa posreduje odločba o tem (2. točka izreka). Da sta elaborata sestavni del tega sklepa, je navedeno v 3. točki izreka.

2. Pritožuje se predlagateljica. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Trdi, da zavrnitev razširitve predloga ni utemeljena, zato odločitve v tem delu ni mogoče preizkusiti. Meni, da bi razširitev predloga morala biti dovoljena, saj je tudi k garažama pripadajoče zemljišče treba določiti. Tudi načelo ekonomičnosti postopka terja odločitev o razmerju v celoti. Sicer pa je predlagateljica že v predlogu z dne 5.3.2010 navajala okoliščine, ki se tičejo garaž in je torej že tam predlagala določitev pripadajočega zemljišča k garažama. Opozarja, da se izrek sklicuje samo na elaborat izvedenca 2012-17270001 z dne 10.10.2012, ne omenja pa se izvedenčev izvid z dne 13.3.2012 in njegova dopolnitev na kraju samem z dne 24.4.2012, ko je izvedenec odgovarjal na pripombe ter popravljal in dopolnjeval izvid in elaborata. Izvid z dne 10.10.2012 je zgolj dopolnilni izvid in ne odpravlja bistvenih ugovorov predlagateljice. Opozarja, da je na dopolnilni izvid z dne 10.10.2012 podala številne pripombe. Gre za strokovna vprašanja, rešljiva s pomočjo izvedenca, zato so relevantni izvedenčevi odgovori in ne razlogi, ki jih sodišče sámo zapiše v odgovor na predlagateljičine pripombe. Opozarja, da izvedenčevi izvidi ne vsebujejo podatkov o površini posameznih delov stavbe. Meni, da skice ne smejo biti približne. Zatrjuje kršitev načela neposrednosti, ker ogleda ni opravil sodnik, ki je o zadevi odločil. Meni, da bi izvedenec svoje delo moral opraviti ob strogem upoštevanju dogovora o delitvi prostorov po sodni poravnavi iz leta 1979, kar ni strojeno. Posamezni deli bi morali biti zaradi te poravnave tudi drugače označeni. Tehnične rešitve je treba prilagoditi dogovoru o delitvi nepremičnine, ne pa obratno. Opozarja, da sklep upošteva garažo nasprotne udeleženke, ne pa obeh predlagateljičinih garaž. Opisuje slabo stanje in konstrukcijo garaže nasprotne udeleženke.

3. Ker iz spisovnih podatkov ni razvidno, da bi bila udeležencema vročena tudi elaborata izvedenca mag. B. K. št. 2012-17270001 z dne 10.10.2012, glede katerih je v izpodbijanem sklepu navedeno, da sta njegov sestavni del, je elaborata udeležencema posredovalo pritožbeno sodišče. Predlagateljica je potrdila, da gre za listine, ki so zanjo novost in so napačne ter netočne.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožnica opozarja, da s površino posameznih delov stavbe z izvedenskim mnenjem ni bila seznanjena, čemur ni mogoče pritrditi, saj izvedensko mnenje na strani 18/23 te podatke vsebuje. Tudi podatke o površini stavbe kot celote izvedensko mnenje vsebuje.

6. Pritožbeno sodišče ne najde razlik med vsebino elaboratov in izvedenskih mnenj, zato je mogoče zaključiti, da sta bili z vročitvijo izvedenskih mnenj udeleženki seznanjeni tudi z vsebino elaboratov. Ker pa sta elaborata sestavni del izpodbijanega sklepa, torej z izpodbijanim sklepom tvorita celoto, bi moralo biti udeleženkama omogočeno, da vsebino elaboratov preverita. Tega udeleženki nista mogli storiti, ker jima elaborata nista bila vročena. Ker z dejstvom, da sta bila poleg izvedenskih mnenj izdelana tudi elaborata, pritožnica očitno niti seznanjena ni bila, je izpodbijani sklep pritožnici celo nerazumljiv. Vsaj tako je razbrati iz pritožbe, ki kot elaborat obravnava dopolnilno izvedensko mnenje in graja, da se sodišče sklicuje zgolj na izvedenčev izdelek z dne 10.10.2012 ne pa tudi na prvotno izdelan izvid in ustno dopolnjevanje mnenja.

7. Zaradi vročitve sklepa brez elaboratov, ki sta njegov sestavni del, je bila udeleženkama kršena ustavna pravica do pravnega sredstva (25. čl. Ustave RS). Ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo tretjega odstavka 323. čl. ZPP v zvezi s 332. čl. ZPP, ki mu nalaga, da sklep v overjenem prepisu udeležencema postopka vroči, pritožnica vsebine izpodbijanega sklepa ni mogla preveriti; njegovo obravnavanje ji je bilo onemogočeno. Podana je absolutna bistvena kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 338. čl. ZPP, ki jo pritožnica smiselno uveljavlja.

8. V ponovljenem postopku naj prvostopenjsko sodišče ponovno določi in če bo elaborat tudi sestavni del novo izdanega sklepa, tudi ta del sklepa vroči udeleženkama.