Jedro

Pri odmeri pokojnine, uveljavljene v letu 1990, se mora za čas prejemanja nadomestila pokojninske osnove uporabiti določbe 2. in 3. odst. 20. čl. Statuta SPIZ. Za določitev valorizacijskih količnikov je bil po 24. čl. statuta pooblaščen pristojni organ toženca. Ta je 16.2.1990 sprejel Sklep o valorizacijskih količnikih za preračun OD iz prejšnjih let na raven OD iz leta 1989. Zato se mora uporabiti količnik 1.640,6, ne pa količnik, za katerega se zavzema pritožba.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče je zavrnilo tožnikov zahtevek, da se mu prizna pravica do odmere višje invalidske pokojnine. Na podlagi ponovljenega in dopolnjenega dokaznega postopka je prišlo do zaključka, da je toženec invalidsko pokojnino odmeril v pravilni višini (prvostopni sklep z dne 6.11.1990, drugostopni sklep z dne 6.2.1991).

Zoper sodbo se pritožuje tožnik, smiselno zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter posledično napačne uporabe materialnega prava. Smiselno se zavzema za ugoditev pritožbi in ustrezno odločitev.

Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev le-te kot neutemeljene. Poudarja, da je bila tožnikova invalidska pokojnina odmerjena v skladu z novelo ZTPPIZ (Ur.l. SFRJ, št. 44/90) in da so bili za izračun pokojninske osnove pravilno upoštevani podatki o plačah, kot tudi pravilno izračunani zneski nadomestil plač za čas bolniške.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče, upoštevaje napotke iz sklepa pritožbenega sodišča opr.št. I Sp 265/93, z dne 17.2.1994, v novem sojenju razčistilo dejstva, od katerih je odvisna odločitev v sporu ter na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja ob pravilni uporabi materialnega prava o zahtevku pravilno odločilo. Pri tem tudi ni kršilo postopkovnih določb, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti. Sodbo je tudi temeljito in pravilno obrazložilo ter se pritožbeno sodišče v celoti strinja tako z dejanskimi kot pravnimi zaključki sodišča prve stopnje. V izogib ponavljanju jih ne navaja znova. Glede na pritožbene navedbe pa poudarja naslednje: S prvostopnim sklepom toženca z 6.11.1990 je bila tožniku od 8.11.1990 dalje priznana pravica do invalidske pokojnine v znesku tedanjih 7.002,75 din na mesec. Pokojnina je bila odmerjena na podlagi pokojninske osnove din 16.935.802,41. Ta je bila izračunana na podlagi povprečnih osebnih dohodkov iz obdobja od leta 1979 do leta 1988 kot najugodnejšega 10-letnega povprečja. Glede na dotlej odprta vprašanja, na katera je tožnik opozoril v postopku pri tožencu, pa tudi v postopku pred sodiščem in, ki se nanašajo na upoštevanje osebnega dohodka za leto 1978 ter na pravilnost izračuna za čas bolniškega staleža v letu 1989, torej po 2. odst. 20. člena Statuta SPIZ (Ur.l. SRS št. 40/83 - 3/90), ki je veljal do 15.10.1993 (Ur.l. RS, št. 55/93), je pritožbeno sodišče v navedenem sklepu prvostopnega podrobno napotilo, katera vprašanja mora razčistiti ter katera pravdna dejanja mora opraviti. Upoštevaje navedeno je prvostopno sodišče pribavilo pojasnila toženca z dne 10.11.1994 (list.št. 29), z dne 20.12.1994 (list.št. 34) za dne 1.3.1995 (list.št. 38) ter z dne 25.4.1994 (tu gre za očitno napako v letnici in je pravilna letnica 1995), na list.št. 47, z računalniškim izračunom z dne 21.4.1995. Revizorju toženca je naročilo tudi pregled podatkov za navedeni leti v obeh delovnih organizacijah ter prejelo o tem zapisnik z 30.3.1995 (list.št. 40) in revizorja na obravnavi 13.4.1995 zaslišalo kot izvedenca.

V novem sojenju je ugotovilo, da je prišlo v času postopka pri tožencu pri ugotavljanju tožnikovega osebnega dohodka za leto 1978 do napake (obrazložitev v 2. odst. na str. 2 izpodbijane sodbe), ki pa ni imela vpliva na pravilnost oblikovanja pokojninske osnove. Namreč, tudi po novem izračunu je najugodnejša odmera pokojnine na podlagi pokojninske osnove, izračunane na podlagi povrečnih osebnih dohodkov iz obdobja od leta 1979 do 1988, torej od pokojninske osnove v identični višini, kot jo je pri odmeri upošteval toženec. Pritožbena izvajanja se nanašajo na pravilnost izračuna za čas bolniškega staleža v letu 1989 in na valorizacijski količnik iz 3. odst. 20. člena statuta SPIZ s tem v zvezi ter na uporabo količnika za osebni dohodek 25.091.530,00 din, prejet za 680 ur na delu v letu 1989. Pritožba poudarja, da je toženec pri izračunu (izračun po 2. odst. 20. člena statuta) uporabil napačen koeficient 1.640,40. Moral bi uporabiti koeficient 823,77 ter se pritožba s tem v zvezi sklicuje na pojasnilo toženca v rubriki "zeleni telefon" iz časopisa Dnevnik (fotokopija).

S tem v zvezi pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je bil pristojni organ toženca na podlagi 24. člena Statuta SPIZ pooblaščen, da določi valorizacijske količnike za preračunavanje osebnih dohodkov iz prejšnjih let v začetku vsakega koledarskega leta na podlagi uradnih statističnih podatkov o gibanju povprečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev v Sloveniji v preteklem letu. Na tej podlagi je Predsedstvo Skupščine SPIZ 16.2.1990 sprejelo Sklep o valorizacijskih količnikih za preračun osebnih dohodkov iz prejšnjih let na raven osebnih dohodkov iz leta 1989 (Ur.l. SRS, št. 6/90). Tožnik je pravico do invalidske pokojnine uveljavil v letu 1990. Za valorizacijo osebnih dohodkov iz leta 1988 na raven osebnih dohodkov iz leta 1989 je v navedenem sklepu za osebe, ki so uveljavile pravice do pokojnine v letu 1990, določen valorizacijski količnik 1.640,6. Torej je v konkretni zadevi toženec pri že navedenem izračunu po 2. in 3.odst. 20. člena statuta, popolnoma pravilno uporabil valorizacijski količnik 1.640,6. Zato ni pravne podlage za uporabo količnika 823,77, za katerega se zavzema pritožba in glede katerega je, ob nejasno zastavljenem vprašanju v časopisu, po mnenju pritožbenega sodišča sploh vprašljivo, na kaj se nanaša. Nima tudi podlage pritožbeno stališče, izraženo v 1. in 2. odst. na str. 2 pritožbe, da je vsak del drugače obračunan. Iz računalniškega izračuna z dne 6.11.1990, ki je priloga sklepu toženca z 6.11.1990, enako iz računalniškega izračuna z dne 21.4.1995 (priloga B/2 k list.št. 47), je izračunljivo, da je način uporabe obeh količnikov, navedenih pod rubriko leto 1989, torej količnika 1640,60 in količnika 100,00, popolnoma enak - in to takšen, kot je prikazan v izračunu v toženčevem pripravljalnem spisu z 10.11.1994. Torej, valorizacijski količnik 1640,60 deljeno s 100 in valorizacijski količnik 100 deljeno s 100; kot torej tudi zahteva sistem sklepnega računa.

Zaradi vsega obrazloženega pritožbeno sodišče ne najde razloga za dvom v nepristranost in pravilnost ugotovitev iz že navedenega revizijskega zapisnika ter pojasnil revizorja J.S. na že navedeni obravnavi, pritožba pa samo pavšalno zatrjuje, da naj bi izvedenec delal enostransko in neodgovorno.

Iz spisa prvostopnega sodišča tudi ne izhaja, da naj bi sodišče "zamolčalo" tožnikov odgovor na toženčev pripravljalni spis. Iz pritožbe sicer ni jasno, kateri odgovor ima v mislih. V prvostopnem sodnem spisu pa sta dva tožnikova odgovora in sicer z dne 22.11.1994 in z dne 25.1.1995 (list.št. 31 in 36). Oba je sodišče z dopisoma, z dne 29.11.1994 in z dne 6.2.1995 (list.št. 33 in 37) dostavilo tožencu ter ga pozvalo k odgovoru. Le-ta je odgovoril s pripravljalnim spisom z 20.12.1994 ter z 1.3.1995 (list.št. 34 in 38). Pripravljalni spis toženca je sodišče tožniku dostavilo z dopisom z 10.1.1995 (list.št. 35). Naslednja obravnava je bila opravljena 13.4.1995 in je tožnik vabilo prejel 5.4.1995 (vročilnica) ter je imel torej dovolj časa na razpolago, da bi si vpogledal spis pri sodišču. Iz obravnavnega zapisnika je razvidno tudi, da je tožnik na navedeni obravnavi navajal kot v tožbi (prej predlogu za sodno varstvo) ter v kasnejših dopolnitvah. Očitno se je torej senat seznanil z vsebino tožnikovih odgovorov. Obravnavni zapisnik je tožnik podpisal in ni razvidno, da bi nanj imel pripombe. Zaradi obrazloženega pritožbeno sodišče meni, da ni podlage za pritožbeno trditev, da je prvostopno sodišče tožnikov odgovor na obravnavi zamolčalo.

Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.