Jedro

Dolžnik sam pa navaja, da je dokaj redno oddajal plačilne liste. „Dokaj redno“ v postopku osebnega stečaja ni dovolj, obveznosti mora dolžnik izpolnjevati v roku, če jih ne more, pa mora o tem obvestiti upravitelja. Ravnanje, ko dolžnik odpove pogodbo o zaposlitvi, pri tem pa nove zaposlitve še nima, vsekakor ni ravnanje v skladu s 401. členom ZFPPIPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek odpusta obveznosti in zavrnilo predlog za odpust obveznosti.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da prereka vse navedbe upravitelja, ki kljub dolžnikovim resničnim izjavam ni upošteval izjav pri oddaji plačilnih list. Plačilne liste je dokaj redno oddajal, kot mu je bilo tudi naloženo, odvisno pa je bilo tudi od samega delodajalca. Svoje stališče je pojasnil tudi v elektronskem pismu z dne 26. 9. 2017. Vztraja pri navedbah, da je 20. 4. 2017 svoje delo opravljal v popoldanskem času, takrat je tudi prejel listo o dohodku, ki jo je še naslednji dan poslal naprej. Za dohodek, prejet v maju 2017, pa pojasnjuje, da je bil ta dan med vikendom in je listo poslal prvi delovni dan po prejemu. Ni res, da se ni redno odzival, saj se je trudil svoje navedbe utemeljiti tudi preko E-pošte. Od minimalnega dohodka ni mogoče priskrbeti vseh nujno potrebnih stvari za življenjsko eksistenco, zato tudi svojo odpoved z dne 30. 8. 2017 s H. argumentira tako, da se je poskušal zaposliti za polni delovni čas, s čimer bi izboljšal finančni položaj in bi vsaj delno omejil ogroženost svoje družine. Upravitelj je ravnal zmotno, saj je dolžnik vsa svoja dejanja o iskanju nove zaposlitve redno javljal upravitelju in ga o morebitnih spremembah tudi obveščal. Kriteriji v zasebnem sektorju oziroma privatnem sektorju so precej različni. Z zaposlitvijo za 8-urni delovnik bo dolžnik pripomogel ne le svoji družini, pač pa tudi za dobrobit upravitelja. Sodišče je dokazila spregledalo, v okviru celovite dokazne ocene bi se moralo do njih kritično opredeliti.

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril, da se je v tej zadevi odločil ponuditi dolžniku dodatno priložnost, da izkaže svoje prizadevanje in vestnost. Vendar pa je dolžnik redno kršil oziroma nepopolno izpolnjeval svoje obveznosti. Dolžnik do danes ni poslal popolnih poročil za mesece februar 2016 in marec 2016, nobenih poročil pa za december 2015 in januar 2016 ter za obdobje od 1. 9. 2007 dalje, prav tako ni poslal zadnje plačilne liste delodajalca H. za avgust 2017 ter plačilnih list novega delodajalca od decembra 2017 dalje. K plačilnim listam dolžnik tudi ni priložil nikakršnih izjav. Ni pa prerekal dejstva, da je plačilne liste pošiljal z zamudo ter da upravitelja ni obvestil o pomembnih dejstvih, kot je odpoved pogodbe o zaposlitvi, in to dvakrat v postopku osebnega stečaja, pri čemer ni imel zagotovljene nove pogodbe z enakimi oziroma boljšimi pravicami. Če bi zamudil brez svoje krivde, bi o tem tudi obvestil upravitelja. Sklep z dne 9. 2. 2017 je bil jasen. Ugovor je bil vložen, ker je dolžnik v celotnem postopku izkazal, da ni vesten in pošten pri izpolnjevanju naloženih obveznosti, upravitelj ga je moral večkrat opominjati na izpolnjevanje njegovih obveznosti, izpolnil pa jih je večinoma po opominu in skopo. Niti zadnje pogodbe o zaposlitvi iz decembra 2017 dolžnik ni predložil upravitelju. O odpovedi dolžnik upravitelja sploh ni obvestil, še niti v marcu 2018 ga ni obvestil o sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi, o čemer je upravitelj izvedel na podlagi poizvedb pri ZZZS. Od septembra do decembra 2017 dolžnik tudi ni poročal o svojih aktivnostih za novo zaposlitev. Zaposlitev dolžnika pa tudi ne pripomore dobrobiti upravitelja, to je le možnost, da se v postopku oblikuje stečajna masa za poplačilo upnikov, pri tem pa se niti ne ve, kakšna je nova plača dolžnika.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Če upravitelj ugotovi, da obstaja razlog za ugovor proti odpustu obveznosti zaradi dolžnikovih kršitev naloženih obveznosti, **mora** vložiti ugovor proti odpustu obveznosti (tretji odstavek 402. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Med preizkusnim obdobjem mora dolžnik, če je zaposlen, izpolnjevati svoje obveznosti do delodajalca po pogodbi o zaposlitvi in druge obveznosti iz delovnega razmerja, če pa ni in je sposoben za delo, si mora prizadevati, da najde novo zaposlitev, upravitelju pa mora mesečno poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev (prvi odstavek 401. člena ZFPPIPP). Med postopkom osebnega stečaja, tudi če ne teče postopek odpusta obveznosti, mora dolžnik med drugim upravitelju nemudoma sporočiti vsako spremembo podatkov o skupnem mesečnem znesku plače ali drugih rednih prejemkov ter o njihovih izplačevalcih (šesti in drugi odstavek 384. člena ZFPPIPP).

6. Iz spisa je razvidno, da je dolžnik te svoje obveznosti dobro poznal, česar v postopku niti ni prerekal. Tega ne izpodbija niti v pritožbi, višje sodišče pa se strinja tudi s stališčem sodišča prve stopnje, da dolžnik očitno ni znal ustrezno izkoristiti ponujene nove priložnosti s strani upravitelja. Upravitelj je namreč predlagal prekinitev odločanja o ugovoru proti odpustu obveznosti, sodišče pa je v zvezi s tem izdalo tudi sklep z dne 9. 2. 2017, pri čemer je poleg zakonskih obveznosti dolžniku še posebej naložilo, da mora upravitelju mesečno do 20. v mesecu predložiti plačilno listo. Kljub tej novi priložnosti pa je dolžnik nadaljeval s kršitvami svojih obveznosti. Seveda je mogoče, da dolžnik res ni prejel plačilne liste za avgust 2017, vendar pa o tem upravitelja sploh ni obvestil. Dolžnik bi moral vsaj upravitelja s tem obvestiti pravočasno, ko naj ne bi dobil te plačilne liste, da bi jo lahko upravitelju predložil do 20. 9. 2017. Pri tem višje sodišče tudi ne vidi nikakršne ovire, da ne bi dolžnik upravitelja vsaj obvestil o znesku prejete plače, pa ne zatrjuje, da bi to storil. Dolžnik sam pa navaja, da je dokaj redno oddajal plačilne liste. „Dokaj redno“ v postopku osebnega stečaja ni dovolj, obveznosti mora dolžnik izpolnjevati v roku, če jih ne more, pa mora o tem obvestiti upravitelja.

7. Prav tako je pravilna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da dolžnik ni ravnal v skladu z obveznostmi iz zgoraj navedenega 401. člena ZFPPIPP. Nesporno je, da je dolžnik odpovedal pogodbo o zaposlitvi s H. Dolžnik ima sicer prav, ko trdi, da je sklenitev pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas bolj ugodna tako za dolžnika in njegovo družino kot tudi za stečajni postopek (pri tem vsekakor ne gre za dobrobit upravitelja, ki v postopku osebnega stečaja zasleduje interese upnikov, ne pa lastne interese). Vendar pa ravnanje, ko dolžnik odpove pogodbo o zaposlitvi, pri tem pa nove zaposlitve še nima, vsekakor ni ravnanje v skladu s 401. členom ZFPPIPP. Dolžnik pa ni ne zatrdil ne dokazal, da bi sklenil novo pogodbo o zaposlitvi že s 1. 9. 2017. Iz upraviteljevih navedb v odgovoru na pritožbo pa je tudi razvidno, da je novo pogodbo dolžnik sklenil šele z decembrom 2017. 8. Zaključek sodišča prve stopnje, da je dolžnik kršil svoje obveznosti, ki mu jih nalaga zakon, je tako pravilen. Pri tem je sodišče prve stopnje svojo odločitev pojasnilo in odgovorilo na vse pomembne trditve strank tega postopka (tako upravitelja kot dolžnika). Dolžnik tudi selektivno izpodbija trditve upravitelja glede nepredložitve plačilnih list (trdi le, da je določene predložil, kaj je glede ostalih, pa ni pojasnil). Prav tako ni podal nikakršnih trditev, kaj je bilo z disciplinskim postopkom in odpovedjo. Trditve, da je bolj ugodna zaposlitev za 8-urni delavnik kot krajša zaposlitev, so sicer pravilne, vendar pa to ne pojasni, zakaj je bila pogodba odpovedana, ne da bi imel dolžnik novo zaposlitev, o čemer dolžnik ni podal nikakršnih navedb.

9. Ker obstaja razlog, ki se uveljavlja z ugovorom, je sodišče prve stopnje v skladu s 1. točko prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP pravilno ustavilo postopek odpusta obveznosti in zavrnilo predlog za odpust obveznosti. Zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.