Jedro

V postopku za vpis lastninskega preoblikovanja podjetja v sodni register se ugotavlja le skladnost izvedenega lastninskega preoblikovanja z odobrenim programom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Ljubljana št. U 256/99-10 z dne 9.5.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list, RS, št. 50/97 v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožničino tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 21.12.1998. Z njo je bila zavrnjena njena pritožba proti odločbi Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (v nadaljevanju agencija) z dne 27.10.1998, s katero je bilo izdano soglasje za vpis lastninskega preoblikovanja podjetja G.J. p.o. J., v sodni register.

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje med drugim pritrjuje razlogom tožene stranke ter navaja, da v postopku za izdajo soglasja za vpis lastninskega preoblikovanja podjetja v sodni register, za kar v obravnavani zadevi gre, denacionalizacijski upravičenci ne morejo z uspehom ugovarjati pravilnosti sprejetega programa lastninskega preoblikovanja podjetja, katerega sestavni del je tudi opredelitev števila delnic, ki gredo posameznim denacionalizacijskim upravičencem oziroma pravilnosti odločbe, s katero je bil lastninski program odobren in ki je v upravnem postopku postala dokončna. Po podatkih upravnih spisov je bilo v postopku pravilno ugotovljeno, da je bilo lastninsko preoblikovanje podjetja G. p.o. J. v celoti izvedeno v skladu s sprejeto spremembo programa lastninskega preoblikovanja iz junija 1998 ter da bo tožnica prejela tisto število delnic, ki so ji bile priznane v programu lastninskega preoblikovanja. Tožnica je imela možnost uveljavljati ugovore, da izvedeno lastninjenje, kot je bilo predlagano in odobreno z odločbo agencije, izdano na podlagi 20. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetja (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93, 31/93, v nadaljevanju ZLPP), in tudi že vpisano v sodni register, ni v skladu z odobrenim programom, vendar teh dejstev v postopku za izdajo soglasja ni zatrjevala. Pritožbo izdano zoper prvo soglasje je namreč umaknila, kar kaže na to, da se je s prejetim in odobrenim programom lastninskega preoblikovanja podjetja strinjala. Tožena stranka se glede na navedeno, utemeljeno ni spuščala v presojo ugovorov, ki se nanašajo na opredelitev števila delnic, ki gredo tožnici. V postopku za izdajo drugega soglasja agencija presoja le skladnost izvedenega lastninjenja z odobrenim programom.

Tožnica v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter nepravilne ugotovitve dejanskega stanja po 1. in 3. točki 1. odstavka 72. člena ZUS. Navaja, da je zmotno stališče prvostopnega sodišča ter tožene stranke, da soglaša s sprejetim in odobrenim programom lastninskega preoblikovanja podjetja. Pritožbo, s katero je izpodbijala prvo soglasje o lastninskem preoblikovanju podjetja z družbenim kapitalom z dne 18.6.1998, je umaknila izključno na podlagi dne 25.3.1998 sklenjenega sporazuma, ki jo je k temu zavezoval. Navedeni sporazum je temeljil na ponovni (drugi) cenitvi škode in manjvrednosti objekta. Ker navedena cenitev agenciji ni bila posredovana, tudi ni bila upoštevana pri izdaji odločbe po 20. členu ZLPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo odpravi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Predmet presoje v obravnavani zadevi je zakonitost soglasja agencije za vpis lastninskega preoblikovanja podjetja v sodni register. Po 20. členu ZLPP se lastninsko preoblikovanje izvede v skladu s sprejetim programom, pri čemer mora podjetje pred vpisom v sodni register pridobiti soglasje agencije (drugo soglasje). Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da v postopku za izdajo drugega soglasja agencija ugotavlja le, ali je podjetje izvedlo lastninsko preoblikovanje v skladu z odobrenim programom. Ker je po podatkih upravnih spisov pravilno ugotovljeno, da je bilo lastninsko preoblikovanje podjetja G. p.o. J. izvedeno v skladu s sprejeto spremembo programa lastninskega preoblikovanja z junija 1998, je po presoji pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje v zadevi pravilno odločilo in za svojo odločitev tudi navedlo pravilne razloge.

Na drugačno odločitev v obravnavani zadevi ne morejo vplivati tožničini pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na (ne)pravilnost sprejetega programa lastninskega preoblikovanja podjetja, katerega sestavni del je opredelitev števila delnic, ki ji kot denacionalizacijski upravičenki gredo. Te ugovore bi lahko uveljavljala v postopku za izdajo soglasja k programu, kot pritožbene razloge zoper odločbo agencije o soglasju k programu. Ne more pa jih tožnica z uspehom uveljavljati v postopku za izdajo drugega soglasja, ker gre za drug postopek, v katerem agencija ugotavlja skladnost predlagane izvedbe lastninjenja z odobrenim programom.

Ker niso podani ne uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.