Jedro

Ker se v pospešenem postopku odloča na podlagi prošnje za azil in ker tožnik v tožbi ni navedel drugih razlogov ali drugih okoliščin oziroma predložil nobenih dokazov, ki bi kakorkoli vplivali na drugačno vsebino njegove prošnje za azil oziroma bi spremenili njegove navedbe v prošnji za azil, dejstvo, da prvostopno sodišče ni opravilo glavne obravnave, ni vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba .

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) na podlagi 2. odstavka 39. člena Zakona o azilu (ZAzil, Uradni list RS, št. 134/2003 in 17/2006) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 29.3.2006, s sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) pa je na podlagi 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah tožnika oprostilo plačila sodnih taks. Tožena stranka je z navedeno odločbo na podlagi 2. alinee 2. odstavka 35. člena ZAzil zavrnila tožnikovo prošnjo za priznanje azila v Republiki Sloveniji kot očitno neutemeljeno (1. točka izreka) in odločila, da mora zapustiti Republiko Slovenijo nemudoma po pravnomočnosti odločbe (1. točka izreka).

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da glede na skopost in neprepričljivost tožbenih navedb, ob upoštevanju tudi dejstev, ki jih je tožnik navedel v prošnji za azil, sodišče ne dvomi, da je tožena stranka pravilno in popolno ugotovila dejansko stanje. Zato je imela tožena stranka tudi zakonito podlago za uporabo standarda preganjanja (sodbe Vrhovnega sodišča v zadevah I Up 1163/2005, I Up 1234/2005, I Up 1271/2005), po katerih žaljivke, posamezni pretepi, verbalne grožnje in lažje diskriminacije ne pomenijo preganjanja v smislu 1. člena ZAzil. Po presoji sodišča opis preganjanja, ki ga je tožnik podal v prošnji za azil in ga v tožbi ponavlja (da je imel v izvorni državi težave s policijo- specialno enoto "Alfa", ker je bil v času vojne leta 2001 pripadnik albanske vojske, da so ga ti večkrat ustavili in spraševali, kje ima orožje ter mu grozili, da naj zapusti Makedonijo) tudi ne dosegajo intenzivnosti preganjanja v smislu Direktive, št. 2004/83/ EC. Navaja še razloge, zakaj ni razpisalo glavne obravnave.

S pritožbo tožnik izpodbija sodbo prvostopnega sodišča zaradi vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 72. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS). Ne strinja se z odločitvijo prvostopnega sodišča in ponovi razloge zaradi katerih je zapustil izvorno državo. Prvostopno sodišče je kršilo načelo zaslišanja strank, ker ga ni zaslišalo. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi in spremeni izpodbijano sodbo tako, da se njegovi prošnji za priznanje azila v Republiki Sloveniji ugodi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče utemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo.

Azil je oblika zaščite, ki se prizna tujcem zaradi individualne ogroženosti v smislu razlogov, kot jih določa ZAzil oziroma Konvencija o statusu beguncev in Protokol o statusu beguncev (Uradni list RS-MP, št. 9/92, v nadaljevanju Ženevska konvencija), in sicer zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem, osnovanem na rasi, veri, narodni pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali pripadnosti določenemu političnemu prepričanju.

Če je podan kakšen razlog iz 2. odstavka 35. člena ZAzil, organ o stvari takoj odloči in zavrne prošnjo za azil kot očitno neutemeljeno, ker dejanske okoliščine, v katerih je prošnja podana, ali razlogi, ki jih prosilec sam navaja, kažejo, da dejansko ne potrebuje zaščite v obliki azila. Po 2. alinei 2. odstavka 35. člena ZAzil pristojni organ takoj odloči o stvari in prošnjo za azil kot očitno neutemeljeno zavrne, če je prosilec za azil prišel izključno iz ekonomskih razlogov ali če je iz njegove prošnje očitno, da mu v njegovi izvorni državi ne grozi preganjanje.

Po presoji pritožbenega sodišča je bilo v obravnavani zadevi materialno pravo pravilno uporabljeno. Tudi pritožbeno sodišče tako kot prvostopno sodišče meni, da je tožena stranka v obravnavanem primeru zadostila kriterijem, določenim v 2. odstavku 35. člena ZAzil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je ugotovila dejanske okoliščine, na podlagi katerih je prepričljivo utemeljila svoje preudarke, ki so jo vodili k sklepanju, da je tožnikova prošnja za azil očitno neutemeljena. Strinja se s presojo prvostopnega sodišča, ki je pritrdilo oceni tožene stranke, da tožniku v izvorni državi očitno ne grozi preganjanje v smislu ZAzil, saj okoliščine, ki jih kot razlog za pridobitev azila navajal, niso takšne, da bi se lahko utemeljeno čutil resno ogrožen. Preganjanje zaradi razlogov, ki jih je navedel za pridobitev azila v Republiki Sloveniji (da je imel v izvorni državi težave s policijo- specialno enoto "Alfa", ker je bil v času vojne leta 2001 pripadnik albanske vojske, da so ga ti večkrat ustavili in spraševali, kje ima orožje ter mu grozili, da naj zapusti Makedonijo) tudi po presoji pritožbenega sodišča ni takšno, kakršno se je kot pravni standard uveljavilo v upravno sodni praksi in ga je tožena stranka podrobno obrazložila.

Po presoji pritožbenega sodišča prvostopno sodišče ni kršilo pravil postopka v upravnem sporu, ker ni opravilo glavne obravnave in ni zaslišalo tožnika. V pospešenem azilnem postopku se po 2. odstavku 35. člena ZAzil odloča na podlagi prosilčeve prošnje za azil, pri čemer pa mora prosilec za azil sam navesti vsa dejstva in okoliščine, ki utemeljujejo njegov strah pred preganjanjem ter predložiti razpoložljive dokaze, s katerimi utemeljuje svojo prošnjo oziroma podati verodostojno in prepričljivo obrazložitev vseh razlogov, s katerimi utemeljuje svojo prošnjo, če takih dokazov ni (3. odstavek 29. člena ZAzil). Ker se torej v pospešenem postopku odloča na podlagi prošnje za azil in ker tožnik v tožbi ni navedel drugih razlogov ali drugih okoliščin, oziroma predložil nobenih dokazov, ki bi kakorkoli vplivali na drugačno vsebino njegove prošnje za azil oziroma bi spremenili njegove navedbe v prošnji za azil, po presoji pritožbenega sodišča dejstvo, da prvostopno sodišče ni opravilo glavne obravnave ni vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe (4. odstavek 72. člena ZUS).

Izpodbijana sodba ne temelji na dejanskem stanju, ki bi bilo ugotovljeno v sodnem postopku, zato pritožbenega razloga, ki se nanaša na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, v obravnavanem primeru ni dopustno uveljavljati ( 5. odstavek 72. člena ZUS).

Glede na navedeno in ker niso podani razlogi na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča.