Jedro

Na podlagi 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ zastarajo terjatve upravnikov večstanovanjskih hiš za storitve upravljanja ter druge njihove terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih, v enem letu. Zastaranje začne teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo (drugi odstavek 355. člena OZ). Presoja sodišč prve in druge stopnje, da so terjatve tožeče stranke, ki izvirajo iz računov, izstavljenih pred 1. 1. 2010, zastarale, je pravilna. Tudi terjatev za povračilo obratovalnih stroškov, ki jih je upravnik založil za etažnega lastnika, namreč zastara v enem letu, saj gre za terjatve, ki dospevajo tri mesečno oziroma v krajših rokih. Slednje je edina razlikovalna okoliščina, ki vpliva na uporabo posebnega, krajšega zastaralnega roka namesto splošnega 5-letnega zastaralnega roka. Na uporabo zastaralnega roka v tem primeru ne vpliva pravna podlaga obligacijskega razmerja, saj za to v zakonu ni najti podlage.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče druge stopnje je pravnomočno delno ugodilo tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo plačilo 1.803,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku (za 3.735,93 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi) je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 77/2013-9 z dne 15. 10. 2013 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je pravilno stališče drugostopenjskega sodišča, da terjatve upravnika za povračilo (obratovalnih) stroškov, ki jih je za etažne lastnike poravnal iz lastnih sredstev, zastarajo v enem letu.

3. Na podlagi navedenega sklepa tožeča stranka vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

4. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Vrhovno sodišče ob odločanju o dopuščeni reviziji izpodbijano sodbo sodišča druge stopnje preizkuša le glede tistih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) ter v mejah razlogov, ki so navedeni v reviziji (prvi odstavek 371. člena ZPP). Revizijsko sodišče se zato ni ukvarjalo z revizijskimi navedbami glede začetka teka zastaralnega roka zoper lastnika stanovanja, ki za obveznosti najemnika odgovarja subsidiarno, ter glede pretrganja zastaranja zaradi začetka sodnega postopka zoper najemnika, saj glede teh vprašanj revizija ni bila dopuščena.

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), izhajajo naslednja pravno relevantna dejstva: - Tožeča stranka je upravnica večstanovanjske stavbe, v kateri je tožena stranka etažna lastnica enega izmed stanovanj. To stanovanje je tožena stranka oddala v neprofitni najem.

- Tožeča stranka je najemniku zaračunavala obratovalne stroške, ki jih je dobaviteljem najprej založila sama. Najemnik teh obratovalnih stroškov od maja 2007 do novembra 2011 ni plačeval. Tožeča stranka je najemnika opominjala na plačilo računov ter toženo stranko s tem seznanjala. Po neuspešni izterjavi stroškov od najemnika je tožeča stranka z dopisom zahtevala plačilo od tožene stranke. Tožena stranka je plačilo zavrnila.

8. Tožeča stranka je s tožbo, vloženo 12. 12. 2011, na podlagi subsidiarne odgovornosti tožene stranke kot lastnice stanovanja zahtevala plačilo obratovalnih stroškov, stroškov opominov ter kapitaliziranih zamudnih obresti. Sodišči prve in druge stopnje sta tožbeni zahtevek delno zavrnili zaradi zastaranja. Zavzeli sta stališče, da v obravnavanem primeru pride v poštev enoletni zastaralni rok iz 6. točke prvega odstavka 355. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Tako naj bi zastarale terjatve iz računov, ki so izstavljeni pred 1. 1. 2010. 9. Na podlagi 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ zastarajo terjatve upravnikov večstanovanjskih hiš za storitve upravljanja ter druge njihove terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih, v enem letu. Zastaranje začne teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo (drugi odstavek 355. člena OZ). Presoja sodišč prve in druge stopnje, da so terjatve tožeče stranke, ki izvirajo iz računov, izstavljenih pred 1. 1. 2010, zastarale, je pravilna. Tudi terjatev za povračilo obratovalnih stroškov, ki jih je upravnik založil za etažnega lastnika, namreč zastara v enem letu, saj gre za terjatve, ki dospevajo tri mesečno oziroma v krajših rokih. Slednje je edina razlikovalna okoliščina, ki vpliva na uporabo posebnega, krajšega zastaralnega roka namesto splošnega 5-letnega zastaralnega roka. Na uporabo zastaralnega roka v tem primeru ne vpliva pravna podlaga obligacijskega razmerja, saj za to v zakonu ni najti podlage. Revizijske trditve, da ima obravnavni zahtevek podlago v neupravičeni obogatitvi, zato odločitve sodišč prve in druge stopnje ne morejo spremeniti.

10. Namen določbe 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ je izenačiti pravni položaj etažnih lastnikov, ki dolgujejo plačilo upravnikom, s tistimi etažnimi lastniki, ki plačilo za enako storitev dolgujejo neposredno dobavitelju. Za te namreč prav tako pride v poštev enoletni zastaralni rok na podlagi 1. točke prvega odstavka 355. člena OZ.(1) Skupna značilnost obeh terjatev je, da zapadeta periodično v kratkih časovnih intervalih. V obeh primerih upnika (upravnik in dobavitelj) opravljata svojo dejavnost kot pridobitno dejavnost, zato se od obeh pričakuje višjo skrbnost pri izterjavi terjatev.

11. Stališče tožeče stranke v reviziji, da mora kot upnik vedno najprej začeti postopek izvršbe zoper najemnika kot glavnega dolžnika ter šele nato (po neuspešni izvršbi) sprožiti postopek zoper etažnega lastnika kot subsidiarnega dolžnika, ne drži. Kot je pravilno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče (ki mu je pritožbeno sodišče smiselno pritrdilo), je za nastop obveznosti etažnega lastnika potrebno le, da upravnik s pisnim pozivom zahteva izpolnitev od glavnega dolžnika (prvi odstavek 1019. člena OZ, ki se smiselno uporablja za razmerje med najemnikom in lastnikom stanovanja). Pisni poziv glavnemu dolžniku pa ne predstavlja bistvenega časovnega zamika, zaradi katerega upravnik ne bi imel možnosti učinkovito izterjati dolga od etažnega lastnika. Poleg tega je položaj upravnika kot upnika olajšan z drugim odstavkom 355. člena OZ, na podlagi katerega je začetek teka zastaranja odložen, zato je zastaralni rok za nekatere terjatve celo daljši od enega leta.

12. Z zastaranjem obveznosti glavnega dolžnika zastara tudi obveznost poroka (smiselno prvi odstavek 1034. člena OZ), zato je presoja sodišč prve in druge stopnje o zavrnitvi zahtevka za terjatve, ki izvirajo iz računov, izstavljenih pred 1. 1. 2010, pravilna. Odgovor na dopuščeno vprašanje je pritrdilen. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani (371. člen ZPP), je sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Glej tudi dr. Vesna Kranjc, Obligacijski zakonik s komentarjem, 2. knjiga, komentar k 355. členu, str. 488.