Jedro

Upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča RS opr. št. Up-648/09, da je lahko pooblastilo predloženo tudi v fotokopiji, ker gre za prilogo k vlogi, sodišče prve stopnje ne bi smelo zavreči tožbe, češ da ji je bila priložena le fotokopija pooblastila odvetniku, ki je tožbo sestavil.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo, s katero je tožeča stranka zahtevala odpravo odločbe tožene stranke št. ... z dne 19. 12. 2011. Zoper navedeni sklep se pravočasno pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo tožeče stranke, ker tožbi ni predložila originalnega izvoda pooblastila za zastopanje, temveč fotokopijo. Iz 5. odstavka 98. člena ZPP izhaja, da sodišče ne dovoli odvetniku, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, če k vlogi ni predložil pooblastila, ampak tožbo ali pravno sredstvo zavrže. Citirana določba je v teoriji in praksi sporna in tudi od 7. 5. 2010 v postopku za oceno ustavnosti. Opozarja na odločitev Ustavnega sodišča v zadevi U-I-277/2009 z dne 14. 6. 2011, iz katere izhaja, da 5. odstavek 98. člena ZPP ni v neskladju z Ustavo, kolikor se nanaša na postopek z revizijo. V konkretnem primeru je tožeča stranka k tožbi predložila fotokopijo pooblastila. V kolikor je bilo sodišče mnenja, da pooblastilo ni popolno, je bilo dolžno skladno z določbo 108. člena ZPP pozvati tožečo stranko na dopolnitev pooblastila oziroma predložitev originalnega izvoda le-tega.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v 2. odstavku 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje takoj, brez pozivanja na predložitev originalnega pooblastila, zavrglo tožbo tožeče stranke, ker je bila tožbi priložena le fotokopija pooblastila tožeče stranke odvetniku. Upoštevalo je sodno prakso, da pooblastilo, ki ni predloženo v originalu, ni popolno pooblastilo in se ob upoštevanju 5. odstavka 98. člena ZPP šteje, da za obravnavan postopek v individualnem delovnem sporu pooblastilo ni bilo predloženo (opr. št. X Ips 273/2009) z dne 2. 12. 2009 in VIII Ips 209/2001 z dne 21. 5. 2005).

Pritožbeno sodišče opozarja na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije opr. št. Up-648/09-16 z dne 14. 6. 2012 (Ur. l. RS, št. 53/2012) s katero je razveljavilo sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 768/2008 z dne 26. 3. 2009 in zadevo vrnilo Vrhovnemu sodišču v novo odločanje. Že dlje časa uveljavljeno stališče v sodni praksi, da pooblastilo ne sme biti predloženo v fotokopiji (ali po faksu), ker ni popolno, je ocenilo kot očitno napačno in zaključilo, da ga je mogoče oceniti za samovoljno oziroma arbitrarno ter s tem v nasprotju s pravico do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave.

Iz obrazložitve Ustavnega sodišča RS izhaja da niti 97. niti 98. člen ZPP izrecno ne zahtevata, da se sodišču predloži izvirna pooblastilna listina, to je listina, na kateri je originalni podpis stranke. ZPP v 1. odstavku 97. člena določa le, da stranka pooblastilo da pisno. V vsebinskem smislu ima pooblastilo sicer samostojen in poseben pravno-poslovni pomen, v procesno-tehničnem smislu pa ne more biti nič drugega kot priloga vloge. Glede prilog pa ZPP v 107. členu izrecno določa, da so lahko predložene v fotokopiji (1. odstavek), določa pa tudi, kdo in kako lahko zahteva predložitev izvirnika (3. odstavek). Ob upoštevanju, da je pooblastilo priloga vloge, gramatikalna razlaga dvoma o sklepu, da je lahko predloženo v fotokopiji ne dopušča. Za stališče, da je treba dopustiti pooblastilo, predloženo drugače, kot v izvirniku, pa govorijo tudi pomembni vsebinski razlogi. Če se pooblastilo sodišču ne bi smelo predložiti v fotokopiji, ga ne bi smeli niti poslati po faksu. Pri tem pa je treba upoštevati, da ZPP nedvoumno omogoča, da se s pomočjo sredstev komunikacijske tehnologije lahko vlagajo tako vloge (1. odstavek 105.b člena) kot tudi priloge (slednje so lahko vložene tudi v fotokopiji – 1. odstavek 107. člena ZPP).

Po razlagi Ustavnega sodišča RS je razumno zakon razlagati tako, da v bistvu vzpostavlja ureditev, ko zakon po eni strani to omogoči (z izrecno določbo, da se na ta način lahko vlagajo tako vloge kot priloge), po drugi strani pa se isti zakon razlaga tako, da le pooblastilo sodišču ne sme biti priloženo na ta način (ter da tudi ne zadošča, če na ta način pooblastilo odvetniku posreduje stranka). S takšno razlago zakona se v bistvu izniči pravica, ki jo zakon že daje, to je posredovanje vlog in prilog za uporabo komunikacijskih sredstev. Odvetnik mora namreč vlogi ali pravnemu sredstvu priložiti pooblastilo. Če ga ne, se vloga po 5. odstavku 98. člena ZPP zavrže. Če se ne dopusti možnost, da se na enak način kot vloga sodišču predloži tudi pooblastilo, od pravice do vlaganja vlog in pravnih sredstev z uporabo sredstev komunikacijske tehnologije ne ostane nobena praktična vrednost. Ustavno sodišče RS nadalje opozarja, da je res, da se lahko pri fotokopiji pooblastila pojavi dvom v pristnosti in to pogosteje kot pri originalnem podpisu. Vendar ima zato sodišče možnost, da tudi po uradni dolžnosti zahteva predložitev overjenega pooblastila (3. odstavek 97. člena ZPP). To je kot lex specialis še strožja zahteva z namenom preprečiti zlorabe, kot že sicer velja za (druge) priloge po 107. členu ZPP, po katerem je mogoče zahtevati predložitev izvirnika. Ker se dejanske okoliščine glede dvoma o resničnem obstoju pooblastilnega razmerja ob predložitvi fotokopije pooblastila lahko med seboj razlikujejo, je razumno, da je sodnikovi oceni prepuščeno ali se bo odločil za preizkus pristnosti pooblastila in ali se bo torej odločil, ali bo upošteval pooblastilo v fotokopiji ali predloženo po faksu, ali bo zahteval predložitev originalnega in morda tudi overjenega pooblastila.

Ker je zaradi zmotne uporabe določb ZPP sodišče prve stopnje tožbo zavrglo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).