Jedro

Nima prav nasprotna udeleženka, da je v največjo korist otroka, da se dodeli njej. Pri tej odločitvi je sodišče prve stopnje izhajalo iz pravilne materialnopravne podlage določb 138., 139. in 143. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), pri čemer je pravilno poudarilo, da je temeljno vodilo, ki ga sodišče upošteva pri odločitvi o zaupanja mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo načelo otrokove koristi (7. člen DZ). Sodišče druge stopnje pri tem zgolj dodaja, da vsak konflikt kot posledica nerazrešenih osebnih razmerij med bivšimi zakonci, niso odločilni za odločitev o skupnem starševstvu.

Izrek

I. Pritožbi predlagatelja se ugodi in se prva alineja II. točke izreka spremeni tako, da sedaj glasi: "Vsak drugi vikend od petka popoldan, ko oče mld. A. A. prevzame v šoli po končanih šolskih obveznostih oziroma ob 16.00 uri na naslovu matere, do nedelje zvečer do 18.00 ure, ko jo vrne na naslov matere; in vsak torek, ko oče mld. A. A. prevzame v šoli po končanih šolskih obveznostih oziroma ob 16.00 uri na naslovu matere in jo v četrtek zjutraj pelje v šolo oziroma do 8.00 ure na naslov matere."

II. Pritožba nasprotne udeleženke (I. točka izreka) se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v I. točki izreka odločilo, da se mld. A. A. zaupa v varstvo in vzgojo obema staršema (skupno starševstvo), naslov za vročanje pošiljk ter stalno prebivališče pa je določilo na naslovu nasprotne udeleženke. V II. točki izreka je odločilo o stikih med mld. A. A. in predlagateljem in sicer je v prvi alineji (ki je pritožbeno sporna) odločilo, da stiki med mld. A. A. in predlagateljem potekajo vsak drugi vikend od petka popoldan ko oče mld. A. A. prevzame v šoli po končanih šolskih obveznostih oziroma ob 16.00 uri na naslovu matere, do nedelje zvečer do 18.00 ure, ko jo vrne na naslov matere; v tednu ko ni vikend stika od torka, ko oče mld. A. A. prevzame v šoli po končanih šolskih obveznostih oziroma ob 16.00 uri na naslovu matere in jo v četrtek zjutraj pelje v šolo oziroma do 8.00 ure na naslov matere. V III. točki izreka je odločilo, da kar zahteva predlagatelj več ali drugače se zavrne in v IV. točki izreka, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožujeta oba udeleženca postopka. Predlagatelj se pritožuje zoper II. in III. točko izreka in sicer glede odločitve o stikih med mld. A. A. s predlagateljem, saj meni, da je sklep nepravilen in nezakonit, odločitev sodišča pa napačna. Navaja, da je CSD podal mnenje iz katerega izhaja, da je v korist otroka, da se stiki kot so določeni z začasnim dogovorom z dne 21. 1. 2021 izvajajo tudi v bodoče, v tem dogovoru pa je bilo dogovorjeno zraven vikend stika še, da se tedenski stiki izvajajo vsako sredo od 8.00 ure zjutraj do četrtka, ko oče odpelje hčer v šolo ali jo vrne na njen dom. Prav tako je izvedenka po ustni dopolnitvi izvedenskega mnenja pojasnila, da je najprimernejše izvajanje stikov vsak drugi vikend od petka do nedelje in vsak teden od torka do četrtka. Sodišče prve stopnje je zapisalo, da je v celoti sledilo mnenju izvedenke, kar pa ne drži, zato meni, da je potrebno izpodbijani sklep spremeniti tako, da se stiki določijo med tednom vsak teden od torka do četrtka, kot je predlagal sam po prejemu izvedenskega mnenja. V korist hčere je namreč sam predlagal, da se vikend stik konča v nedeljo zvečer in ne v ponedeljek.

3. V pritožbi nasprotna udeleženka navaja, da je sodišče zadnji narok izvedlo 21. 9. 2022, zatem pa še pridobivalo dodatne dokaze ter izdalo sklep izven naroka, čeprav se stranki obravnavanju teh dokazov nista odpovedali. Prav tako je na zadnjem naroku predlagatelju dodelilo rok, da odgovori na navedbe nasprotne udeleženke. Predlagateljevo vlogo je nasprotni udeleženki vročilo, ni pa ji določilo posebnega roka za odgovor. Meni, da je bila upravičena vložiti toliko vlog kot predlagatelj in ker predlagatelj v vlogi ni zgolj podajal navedb, ki bi predstavljale odgovor na njene navedbe, ampak je šlo za nove navedbe o katerih se je imela nasprotna udeleženka pravico izjaviti. Nenazadnje je vloga predlagatelja vsebovala tudi predlog, ki ga je oblikoval na podlagi ustnega zaslišanja sodne izvedenke. Sama je potem vložila vlogo v kateri je predlagala angažiranje sodne izvedenke, ki bi opravila razgovor z mld. A.A. in podala dopolnitev izvedenskega mnenja, zaradi spremenjenih okoliščin-rojstvo novega otroka v družini predlagatelja. Sodišče pa slednjega ni upoštevalo, sama pa je sicer na naroku opozorila na nove okoliščine, ki so nastopile po izdelavi mnenja, to je rojstvo otroka in s tem v zvezi spremenjeno obnašanje in reakcijo pri mld. A. A. Sodišče je tako zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ko ni angažiralo izvedenke, ki bi po predhodnem razgovoru z mld. A. A. mnenje dopolnila. Sicer pa je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da se mld. A. A. dodeli v varstvo in vzgojo obema staršema. Ni pa se opredelilo do dejavnikov, ki jih je izvedenka navedla v pisnem mnenju in ki ne govore v prid skupnega starševstva. Teh pa je bistveno več in prevladujejo, sodišče pa se je zmotno odločilo o odločitvi o skupnem starševstvu. Komunikacija je namreč manj ustrezna in neprimerna, nepravdni stranki imata različne vzgojne sloge in način komuniciranja z hčerko, kar se odraža v njunih osebnostih, značaju, okolju v katerem živita, kot tudi tradiciji in vrednotah, kar vse je ovira za skupno starševstvo. Dogovarjanje in posvetovanje med staršema poteka na osnovni ravni, v minimalnem obsegu, do vsega tega pa se sodišče ni opredelilo. Prav tako je nasprotna udeleženka seznanjena, da se družina predlagatelja v bližnji prihodnosti namerava preseliti v ..., s tem se bo razdalja med obema staršema povečala, gre za novo dejstvo, s katerim udeleženka predhodno ni bila seznanjena in ga zato ni mogla uveljaviti v postopku na prvi stopnji, zato ga uveljavlja šele v pritožbi, to je pa vsekakor dejavnik, ki vpliva na presojo o skupnem starševstvu, ki mora biti v največjo korist mld. otroka. Glede na obrazloženo predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni, tako da predlog predlagatelja za skupno starševstvo zavrne oziroma podredno sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

4. Nasprotna udeleženka je dne 18. 1. 2023 podala še pisno izjavo, v kateri opisuje konflikte do katerih je prišlo med mld. in predlagateljem. Sicer pa je v odgovoru na pritožbo nasprotna udeleženka predlagala, da se pritožba predlagatelja zavrne kot neutemeljena saj navedbe, da bi naj stiki med tednom potekali od torka po šoli do četrtka zjutraj nimajo nobene osnove v mnenju CSD, ki pa se je sicer nanašalo zgolj na začasni dogovor, po katerem je mld. A. A. prespala pri očetu med tednom eno noč. CSD ni zavzel mnenja glede ureditve stikov po katerem bi mld. A. A. med tednom prespala pri očetu dve noči, zato so navedbe predlagatelja o neupoštevanju mnenja CSD neutemeljene. V tem primeru bi tudi md. A. A. pri očetu preživela skoraj toliko časa kot pri materi, kar pa je v nasprotju z mnenjem izvedenke, saj bi pri nasprotni udeleženki preživela pet polnih dni in dva popoldneva, pri predlagatelju pa štiri polne dni in tri popoldneve.

5. Pritožba predlagatelja je utemeljena, pritožba nasprotne udeleženke ni utemeljena.

**K pritožbi nasprotne udeleženke:**

6. Nima prav nasprotna udeleženka, da je v največjo korist otroka, da se dodeli njej. Pri tej odločitvi je sodišče prve stopnje izhajalo iz pravilne materialnopravne podlage določb 138., 139. in 143. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), pri čemer je pravilno poudarilo, da je temeljno vodilo, ki ga sodišče upošteva pri odločitvi o zaupanja mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo načelo otrokove koristi (7. člen DZ). DZ določa, da se starši o skupnem varstvu in vzgoji lahko ne samo sporazumevajo, temveč lahko skupno varstvo in vzgojo določi tudi sodišče. Takšna ureditev je v skladu s 54. členom Ustave Republike Slovenije1, tej ustavni določbi pa DZ tudi sledi z načelom, da starševska skrb in v njenem okviru tudi varstvo in vzgoja pripada staršem skupaj in v enaki meri, četudi živijo ločeno. Zato mora sodišče v vsakem konkretnem primeru preizkusiti ali so podani pogoji za skupno varstvo in vzgojo. Starši, ki živijo ločeno in skupaj skrbijo za varstvo in vzgojo otroka, izvajajo varstvo in vzgojo v vsakdanjem življenju sporazumno in na način, ki najbolj ustreza življenjskim razmeram in koristim otroka. Otroka se sme zaupati v varstvo in vzgojo enemu od staršev kadar to zahteva otrokova korist2. 7. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa temu materialnopravnemu stališču sledilo in tako najprej presojalo, ali so izpolnjeni pogoji za skupno varstvo in vzgojo. V ta namen je angažiralo izvedenko dr. B. B. in pridobilo mnenje CSD. V razlogih za skupno starševstvo je poudarilo, je sledilo mnenju izvedenke, ki je ugotovila, da je mld. A. A. navezana na oba starša, sebe dojema kot članico dveh družin, oba udeleženca se tudi izkazujeta kot primerna starša, ki sta sposobna za mld. A. A. ustrezno poskrbeti, nihče od njiju ne nasprotuje preživljanju časa z drugim staršem. Njuna komunikacija trenutno ni najustreznejša, kar ni najbolje za izvajanje skupnega starševstva, vendar je za mld. A. A. pomembneje, da se dobro določijo stiki. Skupno starševstvo pa je iz psihološkega vidika staršev idealna rešitev, saj se otrok ne počuti tako razdeljenega, v konkretnem primeru pa niti iz mnenja CSD, niti iz izvedenskega mnenja ne izhaja, da slednje ne bi bilo v korist mld., saj sta se oba udeleženca v postopku dokazala, da sta se zmožna dogovoriti, imata pa tudi potencial, da z vključitvijo v svetovanje obeh skupaj in vsakega posamezno zmanjšata vpliv negativnih dejavnikov na izvajanje starševske skrbi. Tako je sodišče prve stopnje pravilno poudarilo pomembno vlogo obeh staršev pri zadovoljevanju vzgojnih, čustvenih, razvojnih in tudi materialnih potreb otroka, kar vse je tudi izpostavila izvedenka ter je povzelo sodišče prve stopnje v 15. točki obrazložitve.

8. Sodišče druge stopnje pri tem zgolj dodaja, da vsak konflikt kot posledica nerazrešenih osebnih razmerij med bivšimi zakonci, niso odločilni za odločitev o skupnem starševstvu, saj je določena mera konfliktnosti med partnerji ob razpadu zakonske oziroma življenjske skupnosti razumljiva in življenjsko sprejemljiva, kot so sprejemljive tudi določene razlike in razhajanja glede varstva in vzgoje otrok in različni pristopi vsakega od staršev do teh vprašanj. Skupno starševstvo pa zagotavlja otroku uspešen osebnostni razvoj, kljub dejstvu, da imata starša med seboj nerazrešena konflikte in da je komunikacija med njima slaba. Nenazadnje so stiki urejeni z začasnim dogovorom z dne 21. 1. 2021 potekali brez težav, mld. A. A. se pri obeh starših počuti zadovoljna, oba udeleženca postopka sta ji na razpolago in zmoreta ter sta pripravljena razumeti in zadovoljevati njene osnovne potrebe. Oba ji nudita varnost ob doživljanju stisk in vzpodbudo ob raziskovanju novega sveta. Seveda pa je nujno, da starša vzpostavita medsebojno sodelovanje oziroma odnos sprejemanja in tolerance. Sodišče je pravilno povzelo ugotovite izvedenke, da je skupno starševstvo manj pomembno, da je bolj pomembno kako potekajo stiki med otrokom in staršema. Za odločitev pri presoji o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo pa je gotovo pomembnejši odnos staršev do otroka in ne samo njun medsebojni odnos. Tekom postopka pa tudi ni bilo ugotovljeno, da nerazčiščeni konflikti oziroma slaba komunikacija vplivajo negativno na otroka oziroma, da ogrožajo njegovo korist. 9. Sodišče prve stopnje je po presoji sodišča druge stopnje v konkretnem primeru ustrezno pretehtalo vse pomembne okoliščine in na podlagi izvedenih dokazov navedlo prepričljive in utemeljene razloge, da je skupno varstvo in vzgoja v največjo korist otroka, da starša svojega konflikta oziroma slabe komunikacije ne prenašata na otroka in otrokovih koristi ne ogrožata. Okoliščine konkretnega primera namreč potrjujejo, da kljub slabi komunikaciji med udeležencema nepravdnega postopka, stiki med otrokom in staršema potekajo zadovoljivo in nemoteno, zato je odločitev sodišča prve stopnje o določitvi skupnega starševstva pravilna.

10. Nasprotna udeleženka v pritožbi graja oziroma zatrjuje, da sodišče prve stopnje ni omogočilo, da se seznani s podatki, katere se je zavezalo pridobiti na naroku 21. 9. 2022, prav tako pa ji ni dalo roka za odgovor na vlogo predlagatelja in je v zadevi odločilo, preden je prejelo odgovor nasprotne udeleženke.

11. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje po opravljenem naroku pridobivalo podatke o premoženjskem stanju predlagatelja, vendar je v tem delu njegov predlog za določitev preživnine nasprotni udeleženki zavrnilo, s tem pa nasprotna udeleženka niti nima pravnega interesa, da se pritožuje zoper odločitev sodišča prve stopnje, s katerim je bil predlog predlagatelja zavrnjen.

12. Prav tako s tem, ko sodišče nasprotni udeleženki ni dalo roka, da odgovori na pripravljalno vlogo predlagatelja, s katero je slednji odgovarjal na njeno vlogo ni bila kršena pravica do izjave nasprotni udeleženki, vloga nasprotnega udeleženca ji je bila vročena, s tem je bila z njo seznanjena. Predlagateljevo prilagajanje zahtevka mnenju izvedenke, ki ga je slednja podala na naroku, pa za postopek ni relevantna, saj sta se obe stranki imeli možnost o izvedenskem mnenju izjasniti na samem naroku.

13. Nadalje nima prav pritožba, da bi sodišče moralo izvedenko pozvati k dopolnitvi izvedenskega mnenja, ker je v družini predlagatelja prišlo do spremenjenih okoliščin in sicer rojstva otroka, izvedenka je v svojem mnenju in dopolnitvah vpliv družine predlagatelja na mld. otroka obravnavala in o slednjem tudi zapisala, da se mld. A. A. v družini nasprotnega udeleženca počuti varno in sprejeto. Sicer pa je potrebno upoštevati, da je družinsko življenje aktiven proces, v njem se ves čas dogajajo spremembe, da je življenje oziroma družinsko življenje dinamičen proces in sodišče ne more za vsako spremembo, do katere v neki družini pride angažirati izvedenca in ga spraševati o vsaki posamezni življenjski situaciji, saj v takem primeru do zaključka postopka nikoli ne bi prišlo (enako velja za vlogo nasprotne udeleženke z dne 18. 1. 2023, v kateri opisuje posamezne življenjske situacije- "konflikte", do katerih je prišlo po zaključku naroka pred sodiščem prve stopnje). Sodišče prve stopnje je upoštevalo izvedensko mnenje izvedenke, ki je opravila razgovor tako z mld., kot z obema udeležencema postopka in zaključilo, da je za mld. otroka ustrezno poskrbljeno.

14. Za predmetni postopek je nerelevantno, da se predlagatelj v bližnji prihodnosti namerava seliti v ..., gre za bodoče negotovo dejstvo, ki zaenkrat še ni nastopilo, sicer pa po mnenju sodišča druge stopnje tudi ta okoliščina ne predstavlja ovire za izvajanje skupnega starševstva.

15. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo nasprotne udeleženke kot neutemeljeno zavrnilo in v tem delu (I. točka izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1).

**K pritožbi predlagatelja**

16. Predlagatelj izpodbija odločitev sodišča prve stopnje v delu kjer je slednje odločilo o stikih mld. A. A. s predlagateljem med tednom in stike določilo vsak drugi teden od torka do četrtka, ko mld. s predlagateljem nima vikend stika od petka do nedelje zvečer.

17. Izvedenka je v izvedenskem mnenju zaključila, da je najprimerneje, da mld. preživlja več časa pri mami, torej v 14 dneh 9 dni pri mami in 5 dni pri očetu oziroma vsak drugi vikend od petka po šoli do ponedeljka zjutraj, čez teden pa en popoldanski stik z nočitvijo (npr. iz srede na četrtek). Po tem, ko je predlagatelj svoj predlog dopolnil in predlagal, da se vikend stik konča že v nedeljo zvečer, je izvedenka na naroku pojasnila, da je predlog po katerem bi stiki potekali vsak drugi vikend od petka do nedelje, s tem, da bi se med tednom povečali (šlo bi za povečanje za en dan več med tednom), primeren in je v otrokovo korist, da ima več krajših stikov z očetom, saj je primarno bolj navezana na mamo. Za otroka pa bi bila najboljša rešitev, če bi bil stik vsak drug vikend od petka do nedelje in vsak teden od torka do četrtka, saj je zelo pomembno, da oba starša sodelujeta z otrokom pri njegovem šolskem delu, sicer obstaja nevarnost, da skrb za šolo odpade samo na enega starša, kar spet lahko predstavlja vir konfliktov med staršema.

18. Izvedensko mnenje je sodišče prve stopnje povzelo v obrazložitvi sklepa (11. točka obrazložitve, 9 stran izpodbijanega sklepa). Potem pa je v 16. točki, ko je odločalo o določitvi stikov zapisalo, da je v celoti sledilo mnenju izvedenke, da se stiki določijo razpršeno, v krajšem časovnem obdobju po sistemu 9 do 5 ali 8 do 6 in določilo stike vsak drugi vikend od petka do nedelje in v tednu, ko ni vikend stika od torka do četrtka. Nadalje je zaključilo, da je dobra določitev stikov pomembna tudi na podlagi mnenja CSD, sicer pa je v korist mld. A. A., da se vikend stik konča v nedeljo.

19. Nenazadnje je že z začasnim dogovorom z dne 21. 1. 2021 bilo dogovorjeno, da se stiki izvajajo vsako sredo od 8.00 ure zjutraj do četrtka, ko oče otroka odpelje v šolo ali vrne na dom nasprotne udeleženke do 8.00 ure. V predlogu, ki je sledil zaslišanju izvedenke, pa je predlagatelj navedel, da se je vikend stiku v ponedeljek pripravljen odpovedati tudi iz razloga, ker je to želja otroka, vztrajal pa je na dvodnevnem stiku med tednom, predvsem zaradi popoldanskih obšolskih dejavnosti mld v sredo, ki se končajo zvečer.

20. Glede na obrazloženo, upoštevaje, da že do sedaj stiki med predlagateljem in mld., nemoteno potekajo vsako sredo do četrtka in da se vikend stik s predlagateljem, konča v nedeljo zvečer ter glede na ugotovitve izvedenke, da je za mld. primerno več krajših stikov, prav tako pa je potrebno, da sta v šolski proces vključena oba starša, sicer obstaja nevarnost, da skrb za šolo pade samo na enega, kar vodi v nove konflikte med udeležencema, sodišče druge stopnje zaključuje, da je ob pravilni uporabi določb materialnega prava, potrebno stike med predlagateljem in mld. med tednom spremeniti, tako, da potekajo vsak teden od torka, po končanih šolskih obveznostih oz. od 16.00 ure, ko mld. predlagatelj prevzame na domu nasprotne udeleženke, do četrtka zjutraj, ko jo odpelje v šolo oz. na naslov nasprotne udeleženke.

21. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi predlagatelja ugodilo in izpodbijani sklep v prvi alineji II. odstavka izreka spremenilo, kot izhaja iz izreka sklepa sodišča druge stopnje (5. točka 358. člena v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

22. O stroških postopka je sodišče odločilo v skladu s 101. členom ZNP-1, po prostem preudarku tako, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka, saj je celoten postopek potekal zaradi varovanja koristi mld. otroka.

1 Ustava RS 54. člen starši imajo pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Ta pravica in dolžnost se staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih korist določa zakon. Otroci, rojeni zunajzakonske zveze imajo enake pravice, kot otroci rojeni v njej. 2 IV Cp 1442/2021 z dne 6. 10. 2021.