Jedro

V primeru potrošniške kreditne pogodbe upnik šele z opominom in potekom dodatnega roka za plačilo zapadlih obveznosti pridobi odpoklicno pravico, ki jo nato lahko uresniči z odstopom od pogodbe (katerega pravna posledica je predčasna zapadlost terjatve), zato zgolj izkazana vročitev izjave o odstopu od pogodbe za izkaz zapadlosti ne zadošča, temveč mora upnik izkazati tudi, da je dolžnika pred tem ustrezno opomnil na izpolnitev zapadlih obveznosti in mu za to omogočil dogovorjeni rok.

Pravila, ki se v izvršilnem postopku uporabljajo za izkazovanje vročitve pisne izjave upnika o predčasni zapadlosti terjatve, se uporabljajo tudi za izkazovanje pravnih učinkov drugih izjav strank, ki so predpostavka nastanka odstopnega upravičenja (in s tem predčasne zapadlosti terjatve).

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnikov ugodilo, sklep o izvršbi In 58/2013 z dne 23. 5. 2013 razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo (1. točka izreka), ter upniku naložilo, da je dolžan dolžnikoma plačati 3.213,38 EUR stroškov, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje (2. točka izreka). Sklenilo je še, da se po pravnomočnosti sklepa zemljiški knjigi odredi, da pri nepremičninah parc. št. ID znak 001, v lasti B. A. do 1/2 in v lasti M. A. do 1/2, ID znak 002, v lasti B. A. do 1/2 in v lasti M. A. do 1/2, ID znak 003, v lasti B. A. do 1/4 in v lasti M. A. do 1/4, ID znak 004, v lasti B. A. do 1/8 in v lasti M. A. do 1/8, izbriše zaznambo sklepa o izvršbi In 58/2013 z dne 23. 5. 2013 (3. točka izreka).

2. Zoper sklep vlaga upnik pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga višjemu sodišču, da ga razveljavi in ohrani sklep o izvršbi v veljavi, ter dolžnikoma naloži povračilo stroškov postopka upnika.

3. Pritožba je bila vročena dolžnikoma, ki pa nanjo nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

6. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje na predlog upnika dovolilo izvršbo na podlagi Kreditne pogodbe 000 (v nadaljevanju: kreditna pogodba) in Pogodbe o zastavi nepremični 000/ZASN, sklenjenih v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa SV 903/08 z dne 30. 10. 2008, in sicer za izterjavo celotne neporavnane obveznosti po kreditni pogodbi, ki je zapadla v plačilo z upnikovim odstopom od pogodbe zaradi dolžnikovega neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti kljub več poslanim opominom. Dolžnika sta zoper sklep o izvršbi ugovarjala, z izpodbijanim sklepom (1. točka izreka) pa je sodišče prve stopnje njunemu ugovoru ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo in upnikov predlog za izvršbo zavrnilo, ker je ugotovilo, da opomin z dne 3. 4. 2012 dolžnikoma ni bil vročen in zato terjatev ni zapadla.

7. Upnik v pritožbi prvenstveno trdi, da so predhodni opomini nerelevantni za presojo dovolitve izvršbe in sodišču prve stopnje očita, da je pri presoji in odločitvi preseglo svoje pristojnosti, saj lahko v izvršilnem postopku sodišče presoja le, ali so izpolnjene vse predpostavke za dovolitev izvršbe, torej ali predložena listina predstavlja izvršilni naslov, ali le-ta izpolnjuje pogoje za izvršljivost in ali je izvršilni naslov primeren za izvršbo. Po mnenju upnika v obravnavani zadevi notarski zapis vse te pogoje izpolnjuje, saj sta dolžnika v 3. točki notarskega zapisa soglašala z njegovo neposredno izvršljivostjo, terjatev je skladno s tretjim odstavkom 20.a člena ZIZ tudi zapadla, saj je bila upnikova pisna izjava o odstopu od pogodbe skladno s petim odstavkom 20. a člena ZIZ dolžnikoma vročena priporočeno po pošti, notarski zapis pa obenem vsebuje vse, kar je po določbi 21. člena ZIZ potrebno, da je primeren za izvršbo.

8. Višje sodišče te pritožbene očitke zavrača kot neutemeljene in pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru upnik predčasne zapadlosti terjatve iz notarskega zapisa ni izkazal. Kot je višje sodišče pojasnilo že v sklepu I Ip 429/2014 z dne 26. 2. 2014, je treba v obravnavanem primeru pri presoji zapadlosti terjatve (kot pogoja za izvršljivost notarskega zapisa – prvi odstavek 20.a člena ZIZ) upoštevati določbo 8. člena kreditne pogodbe, v kateri je bilo dogovorjeno upnikovo upravičenje, da sme odstopiti od pogodbe in zahtevati takojšnje plačilo celotnega preostalega dolga po pogodbi, če je dolžnik v zamudi s plačilom začetne ali dveh zaporednih mesečnih obveznosti in jih kljub opominu ne plača niti v naknadnem petnajstdnevnem roku.(1) Po določbi tretjega odstavka 20.a člena ZIZ, ki se uporabi takrat, ko zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, za dokaz zapadlosti zadostuje upnikova izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku. Ker šele z opominom in potekom dodatnega roka za plačilo zapadlih obveznosti upnik pridobi odpoklicno pravico, ki jo nato lahko uresniči z odstopom od pogodbe (katerega pravna posledica je predčasna zapadlost terjatve), zgolj izkazana vročitev izjave o odstopu od pogodbe za izpolnjevanje pogojev po 20.a členu ZIZ ne zadošča, temveč mora upnik izkazati tudi, da je dolžnika pred tem ustrezno opomnil na izpolnitev zapadlih obveznosti in jima za to omogočil dogovorjeni rok.(2) Predhodni opomin je zato v nasprotju s pritožbenim stališčem ključnega pomena za ugotovitev, ali je terjatev iz notarskega zapisa zapadla, sodišče prve stopnje pa zato z ugotavljanjem okoliščin pravilnosti vročitve tega opomina dolžnikoma (kot materialnopravne predpostavke za predčasno zapadlost terjatve) ni preseglo svojih pooblastil. 9. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je upnik s tem, ko je vse opomine (tudi spornega) skladno z 10. členom notarskega zapisa pošiljal na naslov, ki sta ga v pogodbi navedla dolžnika (Ledina 33, Bled), zadostil pogojem iz 15. člena Zakona o potrošniških kreditih – ZPotK-1 (pravilno: 13. člena Zakona o potrošniških kreditih – ZPotK).(3) Po presoji višjega sodišča je navedena določba notarskega zapisa omejena na primere, ko stranka spremeni svoj naslov, njen namen pa je v varstvu nasprotne stranke in preprečitvi, da bi se s spremembo naslova brez obvestitve nasprotne stranke stranka lahko izognila posledicam vročanja pisanj na star naslov s sklicevanjem na nepravilnosti vročanja. V obravnavanem primeru pa ne gre za tako situacijo, saj dolžnika nista spremenila naslova, temveč trdita, da na naslovu, navedenem v notarskem zapisu in kjer še vedno živita, opomina nista prejela.

10. Ne notarski zapis ne zakonske določbe ZPotK ne določajo, da za izpolnitev materialnopravne predpostavke za nastop odstopnega upravičenja zadošča, da upnik dolžniku opomin, naj obveznost izpolni v dodatnem roku, pošlje (t. i. oddajna teorija), zato mora biti izkazana tudi njegova vročitev dolžniku (t. i. prejemna teorija). Opomin ima naravo pravnoposlovne izjave volje upnika, namen dodatnega roka pa je dolžniku ponuditi zadnjo možnost pred prenehanjem pogodbe, zato mora (kljub temu, da je dolžnik tisti, ki povzroči, da ga mora upnik opomniti na izpolnitev) tak opomin tudi prejeti.(4) Prejemno teorijo upošteva tudi ZIZ, saj v tretjem odstavku 20.a člena določa, da za dokaz zapadlosti terjatve med drugim zahteva dokazilo o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku. Pravila, ki se v izvršilnem postopku uporabljajo za izkazovanje vročitve pisne izjave upnika o predčasni zapadlosti terjatve, pa se uporabljajo tudi za izkazovanje pravnih učinkov drugih izjav strank, ki so predpostavka nastanka odstopnega upravičenja(5) (in s tem predčasne zapadlosti terjatve). Ker sta v obravnavanem primeru dolžnika uspela dokazati, da jima opomin z dne 3. 4. 2012 ni bil vročen, se višje sodišča pridružuje zaključku sodišča prve stopnje, da predčasna zapadlost terjatve po notarskem zapisu SV 903/08 ni izkazana, zato izvršbe za njeno izterjavo v tem primeru ni mogoče dovoliti. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je ugovoru dolžnikov ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo, se tako izkaže za pravilno.

11. Odločitve o stroških ugovornega postopka (2. točka izreka) upnik ne izpodbija obrazloženo, po presoji višjega sodišča pa je odločitev skladna z določbo šestega odstavka 38. člena ZIZ.

12. Glede na navedeno pritožba upnika ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Določba 8. člena notarskega zapisa po vsebini ustreza določbam 13. člena Zakona o potrošniških kreditih – ZPotK, veljavnega v času sklenitve kreditne pogodbe. Vsebinsko enake določbe v 15. členu vsebuje tudi trenutno veljavni Zakon o potrošniških kreditih – ZPotK-1. Op. št. (2): Primerjaj, sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 5703/2013 z dne 26. 2. 2014. Op. št. (3): Glede na datum sklenitve kreditne pogodbe se v obravnavani zadevi uporablja Zakon o potrošniških kreditih – ZPotK.

Op. št. (4): Primerjaj, Juhart, M., v Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 1. knjiga, GV založba, Ljubljana, 2003, str. 574, komentar k 105. členu. Tako tudi sodna praksa: sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 289/2014 z dne 28. 5. 2014, sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 308/2011 z dne 20. 7. 2011. Op. št. (5): Primerjaj, Plavšak, N., Neposredna izvršljivost notarskega zapisa, Podjetje in delo, let. 2012, št. 8, točka 2.2.3.