Jedro

Tožnica meni, da zaradi pomanjkljivih trditev toženke ni pravilna ocena sodišča druge stopnje, da je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Med pravdnima strankama ni sporno, da je bila prodajna pogodba sklenjena na domu toženke. Po presoji Vrhovnega sodišča je tako pravilna ocena sodišča druge stopnje, da so sicer skromne navedbe toženke, da ji je prodajalec zatrjeval, da lahko od pogodbe odstopi telefonsko, zadoščale za ugovor, da niso bile izpolnjene stroge zahteve iz 130. člena ZVPot-1 glede pojasnilne dolžnosti pri pogodbah, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov. Sodišče druge stopnje ima tako prav, da so ostala neugotovljena dejstva o tem, ali je tožnica - ob morebitni kršitvi zahtev iz 130. člena ZVPot-1 in v tem primeru podaljšanju roka za odstop od pogodbe iz 137. člena ZVPot-1 - še pravočasno od pogodbe odstopila. V tem primeru bi prvič ugotavljalo pravno pomembna dejstva za presojo o veljavnosti odstopa od pogodbe in bi s tem prekomerno poseglo v pravico obeh strank do pritožbe.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišče druge stopnje.

II.Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Postopek v tej zadevi se je začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Po ugovoru toženke in razveljavitvi sklepa o izvršbi se je obravnava zahtevka nadaljevala v pravdnem postopku. Tožnica od sodišča zahteva, naj razsodi, da ji je toženka na podlagi sklenjene prodajne pogodbe dolžna plačati kupnino 1.490 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 12. 2023.

2.Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Na podlagi listinskih dokazov je ugotovilo, da sta pravdni stranki pogodbo o nakupu blazine sklepali na domu toženke, in presodilo, da gre za pogodbo, sklenjeno zunaj poslovnih prostorov (128. člen Zakona o varstvu potrošnikov, v nadaljevanju ZVPot-1). Po ZVPot-1 pa mora potrošnik pri pogodbah, sklenjenih na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov, še preden ga pogodba ali ponudba zavezuje, prejeti še informacije o pogojih, rokih in postopku za uveljavljanje pravice do odstopa od pogodbe, skupaj z obrazcem za odstop od pogodbe. Sodišče prve stopnje je odločilo, da zaradi pomanjkljivosti pri sklepanju pogodbe do nastanka pogodbenega razmerja ni prišlo.

3.Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Presodilo je, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo ZVPot-1, saj ta kot posledico pomanjkljivosti pri sklepanju pogodbe zunaj poslovnih prostorov ne določa ne-nastanka oziroma ničnosti pogodbe, temveč le podaljšanje roka za odstop od pogodbe. Opozorilo je, da toženka sploh ni nasprotovala trditvam tožnice, da je bila pogodba sklenjena, je pa trdila, da je od pogodbe odstopila, dejstev v zvezi z odstopom pa sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega stališča ni ugotavljalo. V sporih majhne vrednosti mora po specialni določbi drugega odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) višje sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti, kadar zaradi zmotne uporabe materialnega prava ostane dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Sodišče druge stopnje je dodalo, da je pri odločitvi o razveljavitvi upoštevalo tudi, da bi o vprašanju veljavnosti odstopa od pogodbe prvič odločalo v pritožbenem postopku in bi bila s tem kršena pravica strank do dvostopenjskega sojenja in učinkovite pravice do pritožbe (25. člen Ustave RS). Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave pa z razveljavitvijo izpodbijane sodbe ne bo kršena, saj je bil izvršilni predlog, s katerim se je postopek začel, vložen v maju 2024.

4.Zoper odločitev sodišča druge stopnje tožnica vlaga pritožbo na podlagi 357.a člena ZPP. Navaja, da toženka v ugovoru in odgovoru na dopolnitev tožbe sploh ni trdila, da tožnica ni spoštovala določb zakona glede pravice do odstopa od pogodbe, kot tudi ne, da naj bi od pogodbe odstopila. Glede na pomanjkanje pravno pomembnih trditev in dokaznih predlogov v toženkinih vlogah, sodišče prve stopnje v novem sojenju ne more ugotavljati dejanskega stanja glede odstopa od pogodbe. Sodišče druge stopnje je tako napačno razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje bo namreč lahko le popravilo svojo napačno materialnopravno odločitev, to pa lahko stori tudi sodišče druge stopnje. Z novim sojenjem se bo postopek le po nepotrebnem zavlekel in podražil in bo poseženo v tožničino pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Tožnica zato predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

5.Pritožba je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

6.Pritožba ni utemeljena.

7.Gre za spor majhne vrednosti. Iz listin v spisu je razvidno, da je toženka podala najprej laičen ugovor zoper sklep o izvršbi, v katerem je navedla, da ji je prodajalec ob sklepanju pogodbe zatrdil, da je blazina primerna zanjo, ne glede na njene zdravstvene težave. Kasneje pa je iz blazini priloženih navodil ugotovila, da je uporaba blazine odsvetovana pri bolezni ščitnice in živčnega sistema. Navedla je tudi, da ji je prodajalec zatrdil, da lahko pogodbo prekine telefonsko, nato pa ga kljub številnim poskusom po telefonu ni uspela priklicati. Tožnica je v dopolnitvi tožbe navedla, da je toženka ob sklenitvi pogodbe prejela splošne pogoje, po katerih lahko kupec v 14 dneh od pogodbe odstopi brez navajanja razlogov, vendar pisno. Toženka je na dopolnitev tožbe odgovorila vsebinsko enako kot v ugovoru. Priložila je še navodila in dokumentacijo, ki potrjuje, da se zdravi zaradi obolenja ščitnice. Drugih dokazov ni predlagala.

8.Sodišče druge stopnje je pravilno navedlo, da se sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodišče druge stopnje zato v primeru nepravilne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja nima ne kasatoričnih ne reformatoričnih pooblastil. Citirana specialna določba tako izključuje uporabo 358. člena ZPP, ki določa reformatorična pooblastila sodišča druge stopnje v rednem postopku. Zato lahko v primeru nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki je posledica zmotne uporabe materialnega prava, sodišče druge stopnje izjemoma razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje (drugi odstavek 458. člena ZPP).

9.Zoper odločitev sodišča druge stopnje tožnica vlaga pritožbo na podlagi 357.a člena ZPP. Navaja, da toženka v ugovoru in odgovoru na dopolnitev tožbe sploh ni trdila, da tožnica ni spoštovala določb zakona glede pravice do odstopa od pogodbe, kot tudi ne, da naj bi od pogodbe odstopila. Glede na pomanjkanje pravno pomembnih trditev in dokaznih predlogov v toženkinih vlogah, sodišče prve stopnje v novem sojenju ne more ugotavljati dejanskega stanja glede odstopa od pogodbe. Sodišče druge stopnje je tako napačno razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje bo namreč lahko le popravilo svojo napačno materialnopravno odločitev, to pa lahko stori tudi sodišče druge stopnje. Z novim sojenjem se bo postopek le po nepotrebnem zavlekel in podražil in bo poseženo v tožničino pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Tožnica zato predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

10.Vrhovno sodišče je zato na podlagi šestega odstavka 357.a člena ZPP in 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

11.Odločitev o stroških je pridržana za končno odločitev (četrti odstavek 163. člena ZPP).

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o varstvu potrošnikov (1998) - ZVPot - člen 130, 137 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 357a

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.