Jedro

Vrhovno sodišče je sledilo svoji praksi v zadevah I R 112/2022, I R 170/2022 in I R 55/2023, kjer vse bi morali biti kot priče zaslišani sodniki. Predlog za prenos pristojnosti je bil v vseh treh zadevah zavrnjen. Enako odločitev je Vrhovno sodišče sprejelo v zadevi I R 5/2024, kjer je bila za pričo predlagana tožnikova teta, sicer nekdanja sodnica in vodja civilnega oddelka pristojnega višjega sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani je v teku pravdni postopek II P 152/2017. Tožeča stranka se je zoper sodbo, podano v tem postopku, pritožila. Hkrati je podala vlogo za prenos pristojnosti z Višjega sodišča v Ljubljani na drugo višje sodišče, ki naj o tej pritožbi odloči. Predlog za prenos pristojnosti utemeljuje z dejstvom, da je sestra stranskega intervenienta A. A. sodnica Višjega sodišča v Ljubljani. Ta sodnica je po navedbah predlagatelja tudi ključna priča v tem postopku.

2.V obširni obrazložitvi - deset tipkanih strani dolgi vlogi za delegacijo - tožeča stranka najprej ponuja predhodne odločitve Vrhovnega sodišča v postopku po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v katerih naj bi bilo ob podobnih okoliščinah predlogu za prenos pristojnosti ugodeno.

3.V nadaljnjem sklopu obrazložitve predloga predlagatelj pojasnjuje ravnanja A. A., ki naj bi dodatno utemeljevale delegacijo pristojnosti. Gre za njena ravnanja, ki naj bi bila v zvezi z drugimi postopki pred sodišči prve stopnje.

4.Dalje navaja, da ima A. A. osebni interes za uspeh svojega brata B. B. in toženca v postopku. Zato je njen položaj primerljiv s položajem stranke postopka.

5.Stranski intervenient na toženi strani je na predlog odgovoril in predlagal zavrnitev predloga. V še vedno dolgi, a nekoliko manj obširni vlogi, kakor je dolg sam predlog, utemeljuje, zakaj naj Vrhovno sodišče predlogu ne ugodi. Primeroma navaja, da priča A. A. toženca C. C. sploh ne pozna in tako ni logično, da bi zasledovala interes za njegov uspeh v tej pravdi.

6.Predlog ni utemeljen.

7.Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP).

8.Obstoj drugih tehtnih razlogov v sodni praksi Vrhovnega sodišča najpogosteje napolnjujejo okoliščine, ki bi lahko vzbudile dvom glede nepristranskosti sodišča. Prenos pristojnosti naj bi ta dvom odstranil.

9.Praksa Vrhovnega sodišča po 67. členu ZPP je izrazito obsežna. V njej je pomemben topos zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Kljub temu je pri presoji konkretnih okoliščin Vrhovno sodišče zadržano, da bi se zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča (to je zgolj po videzu nepristranskosti) ne sprevrgla v splošno nezaupanje, ki bi ohromilo delovanje pravosodnega sistema. Predlog za prenos pristojnosti predstavlja namreč izjemo v procesni ureditvi zakonske mreže krajevne pristojnosti sodišč v Republiki Sloveniji. Izjeme je treba razlagati zadržano.

10.Vrhovno sodišče najprej zavrača vse obširne navedbe, s katerimi predlagatelj skuša namigovati, da bi se sodnica A. A. utegnila vmešavati v pritožbeni postopek v konkretni zadevi. Če bi obstajale okoliščine, ki bi govorile v prid tej tezi, bi to terjalo, da se sproži disciplinski postopek. Vendar takšnih okoliščin predlagatelj ne izkazuje. Zadošča torej odgovor, da se od sodnika pričakuje ravnanje v skladu s sodniško prisego. Pri tej domnevi in pričakovanju se bo Vrhovno sodišče v konkretni obrazložitvi tudi ustavilo.

11.Neutemeljena je nadalje primerjava obravnavane zadeve s tistimi postopki, v katerih sodnica A. A. nastopa kot stranka postopka. Zakaj videz nepristranskosti ni omajan, če mora kot priča v postopku nastopiti sodnica ali sodnik razpravljajočega sodišča, je Vrhovno sodišče pojasnilo že v sklepu I R 112/2022 z dne 7. 9. 2022. Izvedba dokaza z zaslišanjem priče je procesno dejanje brez vnaprejšnjega vrednotnega predznaka, ki bi kazal v prid ene ali druge stranke. Priča v postopku niti ne zmaga niti ni poražena; v njeno pravno sfero s sodno odločitvijo ni poseženo. Res je, da je pričanje objekt dokazne ocene in ni mogoče zanikati, da je dokazna ocena subjektivno pogojeno intelektualno dejanje. Ker pa gre za strokovno dejanje, ki ga sodnik pozunanji z metodo racionalne argumentacije, je teza, da sodnik ni zmožen korektno dokazno oceniti pričanja sodniškega kolega, onkraj razumnega dvoma ter že v sferi vsesplošnega nezaupanja.

12.Neprimerljivi z obravnavano sta tudi zadevi I R 133/2017 ter I R 17/2022, na kateri se opira predlog. V prvi zadevi je bil toženec zakonec ene od sodnic pritožbenega sodišča, kar je predstavljajo utemeljen razlog za prenos pristojnosti. Položaj ni identičen, saj je bratsko-sestrska vez manj močna kot zakonska zveza, kjer gre za neločljiv premoženjski in čustveni preplet. V drugi citirani zadevi pa je bil eden od tožencev zaposlen kot strokovni sodelavec na pritožbenem sodišču. Tudi ta položaj ni identičen, saj je bila tam torej na sodišču zaposlena sama stranka ne pa njen sorodnik oziroma celo zgolj sorodnik stranskega intervenienta.

13.Vrhovno sodišče je zato sledilo svoji praksi v zadevah I R 112/2022, I R 170/2022 in I R 55/2023, kjer vse bi morali biti kot priče zaslišani sodniki. Predlog za prenos pristojnosti je bil v vseh treh zadevah zavrnjen. Enako odločitev je Vrhovno sodišče sprejelo v zadevi I R 5/2024, kjer je bila za pričo predlagana tožnikova teta, sicer nekdanja sodnica in vodja civilnega oddelka pristojnega višjega sodišča.

14.Iz navedenih razlogov je Vrhovno sodišče predlog za prenos pristojnosti zavrnilo.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 67

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.