Jedro

Tožnik je bil oproščen plačila sodnih taks v celoti, in sicer za plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje in enako za pritožbeni postopek, ta taksna obveznost je obakrat znašala 2.337,00 EUR. Če ne bi bil oproščen, bi moral to takso plačati v celoti, nato pa bi plačani znesek delil usodo vseh za pravdo potrebnih stroškov. Tako je tudi v konkretnem primeru in razmerje, ki ga želi doseči tožnik, je doseženo (dejansko ga bo bremenil le tisti delež takse, ki odpade na njegov pravdni neuspeh). Sodišče prve stopnje je tožniku med potrebne stroške priznalo celotni strošek takse, ki je je bil oproščen, tega pa mora sedaj plačati. Odločitev sodišča je torej pravilna in zakonita.

Izrek

I.Pritožba tožnika zoper sklep z dne 28. 11. 2025 se zavrže, kolikor se nanaša na znesek sodne takse, ki je bil vračunan med njegove potrebne stroške, sicer pa se zavrne, zavrne pa se tudi pritožba toženke in se ta sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Pritožba tožnika zoper sklep z dne 28. 11. 2025 se zavrne in se sklep sodišče prve stopnje potrdi.

III.Pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.V tej zadevi je pravnomočno odločeno, da je toženka dolžna povrniti tožniku 75 % stroškov postopka, vključno s pritožbenimi, tožnik pa njej 25 %; višina stroškov je bila pridržana za posebni sklep (2. odst. I. tč. sodbe tukajšnjega sodišča II Cp 1271/2024 z dne 22. septembra 2025).

2.Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 12. 11. 2025 te stroške izračunalo, in sicer je po medsebojnem pobotanju toženi stranki naložilo, da tožniku plača 7.216,19 EUR (I. tč. sklepa). V II. točki sklepa je zaradi tega, ker je imel tožnik brezplačno pravno pomoč, toženi stranki naložilo, da v proračun plača 2.072,14 EUR iz naslova prevodov in izvedenine. V III. tč. je toženi stranki naložilo, da v proračun plača tudi 1.955,78 EUR, to je del stroškov glede na tožnikov uspeh, kolikor je zajet v brezplačni pravni pomoči.

3.Zoper sklep se pritožuje tožnik, obrazloženo zoper njegovo I. točko, predlaga njeno spremembo ali pa razveljavitev ter opredeljuje svoje pritožbene stroške. Navaja, da je sodišče med njegove stroške napačno vračunalo dvakrat po 2.337,00 EUR iz naslova takse za postopek pred sodiščem prve stopnje in za pritožbeni postopek, čeprav je bil oproščen plačila sodne takse. Opozarja, da je glede na 4. odst. 15. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST-1) taksna obveznost tožene stranke samo 25 %, torej 2 x po 584,25 EUR, in samo to bo sodišče upravičeno terjati od njega. Poleg tega pa navaja, da sodišče med potrebne stroške tožene stranke ne bi smelo šteti njene neutemeljene pritožbe in odgovora na njegovo delno utemeljeno pritožbo.

4.Zoper ta sklep se pritožuje tudi toženka, ki trdi, da sodišče tožniku ne bi smelo priznati stroškov predpravdnega poskusa mirne rešitve spora. Predlaga ustrezno spremembo ali pa razveljavitev sklepa in opredeljuje svoje pritožbene stroške.

5.Sodišče prve stopnje je 18. 11. 2025 tožniku izdalo dva plačilna naloga, in sicer za plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje in enako za pritožbeni postopek, dvakrat po 2.337,00 EUR, katerih je bil sicer oproščen.

6.Zoper oba plačilna naloga je tožnik ugovarjal, sodišče prve stopnje pa je ugovora zavrnilo s sklepom 28. 11. 2025. Zoper ta sklep pa se je tožnik pritožil in navaja enako kot glede tega v svoji pritožbi zoper sklep z dne 12. 11. 2025.

7.Tožnik je na toženkino pritožbo odgovoril ter predlagal njeno zavrnitev, toženka pa na njegovo pritožbo z dne 12. 11. 2025 z enakim predlogom.

8.Pritožbe niso utemeljene.

9.Sodišče prve stopnje je pravilno odmerilo potrebne stroške obeh pravdnih strank, od tožnika pa upravičeno terjalo znesek sodne takse.

10.Tožnik se neutemeljeno zavzema za to, da bi iz vseh potrebnih toženkinih stroškov izvzeli stroške njene pritožbe zoper sodbo, saj je o tem, da tudi ti sodijo med potrebne stroške, po temelju že pravnomočno odločeno (glej 1. točka obrazložitve zgoraj). Ta odločitev je temeljila na 165. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki določa: Če sodišče spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, ali če to odločbo razveljavi in tožbo zavrže, odloči o stroških vsega postopka. Vsi za pravdo potrebni stroški so se v tem primeru priznali glede na delež tožnikovega uspeha z zahtevkom.

11.Ni mogoče reči, da pritožba ni bila potrebna, ker je bila neutemeljena. Gre za pravno sredstvo, do katerega je imela tožena stranka pravico. Po tej logiki nobena od toženkinih vlog ne bi bila potrebna. Odločitev vsebinsko tako temelji na 2. odst. 154. čl. ZPP, ki določa: Če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov.

12.Za uspeh pritožbe, ki v končnem cilju meri na znižanje stroškov, ki so bili naloženi v plačilo v breme toženki v korist tožnika, slednji ne more imeti interesa, zato je bilo treba njegovo pritožbo v tem delu zavreči, čeprav je v obrazložitvi te odločitve zapisano, da se bodo ti (po mnenju tožnika previsoki) stroški izterjali od tožnika, kar se je omenjenim plačilnim nalogom nato tudi zgodilo.

13.Tožnik je imel na voljo ustrezno pravno sredstvo, in sicer ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse, za katero meni, da je ni dolžan plačati v celoti, ker je je bil oproščen, v pravdi pa je s svojim zahtevkom uspel v deležu 75 %.

14.Vendar pa je sodišče prve stopnje njegov ugovor pravilno zavrnilo. ZST-1 v 15. čl. določa: (1) Takse, katerih plačila je bila stranka oproščena, so del stroškov postopka. (2) Takse stranke, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku uspela, mora plačati nasprotnik te stranke. (3) Sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti naloži plačilo taks stranki iz prejšnjega odstavka, ki jih mora plačati. (4) Če stranka, ki je bila oproščena plačila taks, v postopku delno uspe in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobi premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks, mora plačati ta del takse.

15.Tožnik je bil oproščen plačila sodnih taks v celoti, in sicer za plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje in enako za pritožbeni postopek, ta taksna obveznost je obakrat znašala 2.337,00 EUR. Če ne bi bil oproščen, bi moral to takso plačati v celoti, nato pa bi plačani znesek delil usodo vseh za pravdo potrebnih stroškov. Tako je tudi v konkretnem primeru in razmerje, ki ga želi doseči tožnik, je doseženo (dejansko ga bo bremenil le tisti delež takse, ki odpade na njegov pravdni neuspeh). Sodišče prve stopnje je tožniku med potrebne stroške priznalo celotni strošek takse, ki je je bil oproščen, tega pa mora sedaj plačati. Odločitev sodišča je torej pravilna in zakonita. Razlika od zadeve II Cp 124/2018, na katero se tožnik sklicuje v pritožbi, je ta, da je tam ustrezni del takse nasprotna stranka izkazano že plačala in bi bil v primeru drugačne odločitve sodišča proračun obogaten za preplačilo 100 % sodne takse. V našem primeru tožena stranka tega ne navaja, niti se ni pritožila zoper odmero, v kateri je tožniku priznana taksa dvakrat po 2.337,00 EUR. Izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje so torej medsebojno skladne.

16.Neutemeljeno pa se toženka zavzema za znižanje tožnikovih potrebnih stroškov s črtanjem stroškov predpravdnega mirnega poskusa rešitve spora. Zakon o državnem odvetništvu (ZDOdv) v 36. čl. res določa, da vsaka stranka nosi svoje stroške predhodnega postopka ter stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo. Vendar pa se toženka moti, da to nasprotuje določbi 151. čl. ZPP, po katerem so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. Če torej po neuspešnem mirnem poskusu rešitve spora pride do pravde, delijo tudi stroški (obveznega) predhodnega postopka usodo vseh drugih za pravdo potrebnih stroškov.

17.Glede na povedano je bilo treba pritožbo tožnika zoper sklep o odmeri stroškov delno zavreči, delno pa zavrniti, zavrniti pa tudi pritožbo toženke zoper ta sklep in pritožbo tožnika zoper sklep o zavrnitvi njegovega ugovora zoper plačilna naloga, vse z ustrezno stroškovno posledico za oba pritožnika (1. in 2. čl. ZPP 365. čl. ZPP in 1. odst. 165. čl. ZPP).

-------------------------------

1Tako tudi N. Betetto v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2006, 2. knjiga, str. 25