Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali je pravilna materialnopravna presoja sodišč prve in druge stopnje, da je razveza zakonske zveze pogoj za vložitev tožbe za vrnitev darila med zakoncema, - ali je sodišče s tem, ko je zavrnilo (in ne zavrglo) zahtevek, zakrivilo bistveno kršitev določb postopka.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: − Ali je pravilna materialnopravna presoja sodišč prve in druge stopnje, da je razveza zakonske zveze pogoj za vložitev tožbe za vrnitev darila med zakoncema? − Ali je sodišče s tem, ko je zavrnilo (in ne zavrglo) zahtevek, zakrivilo bistveno kršitev določb postopka?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za vrnitev darila. Ker zakonska zveza med pravdnima strankama v času odločanja o zahtevku še ni bila razvezana, pogoj za vrnitev darila ni podan. Sodišče tudi ni sledilo predlogu tožnice, da se postopek prekine do zaključka postopka za razvezo pravdnih strank, ker to ne predstavlja razloga za prekinitev postopka.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper odločitev sodišča druge stopnje tožeča stranka vlaga predlog za dopustitev revizije. Opozarja, da zakon ne določa pogoja, da mora biti zakonska zveza med zakoncema za primer vložitve tožbenega zahtevka zaradi vračila darila, razvezana. Z razvezo zakonske zveze naj bi se strinjali obe pravdni stranki, zato sta bila v času odločanja sodišča zgolj še formalno nerazvezana zakonca. Varstvo zakonske zveze v takšni meri, kot to navaja sodišče druge stopnje, po mnenju tožnice ni upravičeno. Takšna odločitev pa postavlja zakonce v neenakopraven položaj v primerjavi z zunajzakonskimi partnerji, ki lahko premoženjska razmerja uredijo takoj po razpadu skupnosti. Upoštevati naj bi bilo treba tudi stališče, da lahko zakonec vrednost podarjene nepremičnine uveljavlja tudi v okviru zahtevka za delitev skupnega premoženja, za katerega razveza zakonske zveze ni pogoj za vložitev zahtevka, kar zakonce ponovno postavlja v neenakopraven položaj. Tožnica tudi meni, da je sodišče prve stopnje zakrivilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo, in ne zavrglo.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije izpolnjeni glede vprašanj, ki sta razvidna iz izreka tega sklepa, in je v tem delu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenim v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).