Jedro

V postopku je sodišče tisto, ki odloči, ali bo izvedlo dokaz s cenilcem in določi cenilca ter mu odredi nalogo, in ne stranke. Cenilec je dolžan to, kar mu naloži sodišče, opraviti, ne pa ravnati po navodilih strank.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom, citiranim v uvodu tega sklepa, sodnemu cenilcu B.P. odmerilo nagrado in povrnitev stroškov za opravljeno cenitev v skupni višini 446,40 EUR, odločilo, da se od tega zneska obračuna prispevek za posebne primere zavarovanja v znesku 39,50 EUR in prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v znesku 2,36 EUR ter da plačilo skupnega zneska izvrši finančno računovodska služba sodišča iz sredstev predujma, ki je bil plačan najkasneje v 45 dneh po pravnomočnosti sklepa. Ugotovilo je še, da cenilec ni zavezanec za davek na dodano vrednost. 2. Z drugim sklepom je sodišče prve stopnje stroške cenitve naložilo v plačilo dolžniku in odločilo, da jih je v roku 8 dni po prejemu sklepa dolžan povrniti upniku, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku je upnikov zahtevek zavrnilo.

3. Proti sklepoma je dolžnik vložil pritožbo, v kateri podaja tudi pripombe na cenitev. Uveljavlja pritožbena razloga napačne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava iz 2. in 3. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Pojasni, da je cenilcu po prejemu obvestila o razpisanem ogledu sporočil, da njegova žena ureja denarna sredstva za poplačilo dolga, o čemer sproti obvešča upnika in njegovega pooblaščenca. Mnenja je, da se nepremičnina ne sme hkrati dvakrat prodajati. Prav tako je obvestil cenilca, da naj si pridobi cenilno poročilo od stečajnega upravitelja, kateri je že opravil cenitev. Ni mu jasno, zakaj je upnik vztrajal pri opravi cenitve. Predlaga, da se stroški cenitve naložijo v plačilu upniku. V ostalem delu pritožbe podaja pripombe na cenilno poročilo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izvršilna dejanja, ki jih opravi sodišče v postopku nepremičninske izvršbe, predpisuje 167. člen ZIZ.(1) Ta določa, da izvršilnemu dejanju zaznambi sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi sledi ugotovitev vrednosti nepremičnine. Le to sodišče ugotovi na podlagi cenitve sodnih cenilcev (drugi odstavek 178. člena ZIZ).

6. V obravnavani zadevi je sodišče s sklepom o izvršbi z dne 14. 5. 2015 dovolilo izvršbo na nepremičnine dolžnika in v zemljiški knjigi odredilo vpis zaznambe sklepa o izvršbi pri dolžnikovih nepremičninah. Skladno s 167. členom ZIZ je postopek pravilno nadaljevalo z določitvijo sodnega cenilca B.P. z nalogo, da si nepremičnino, ki je predmet izvršbe ogleda in jo oceni. Le takšna cenitev namreč predstavlja podlago, na kateri sodišče ugotovi vrednost nepremičnine (drugi odstavek 178. člena ZIZ).

7. Iz podatkov spisa je razvidno, da je sodni cenilec gradbene stroke in nepremičnin B.P. izdelal cenilno poročilo (l. št. 105 do 136) ter priglasil nagrado in stroške za cenitev. Po prvem odstavku 249. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in 39. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/10, 1/12, 35/13 in 50/15 - v nadaljevanju Pravilnik) imajo cenilci pravico do nagrade za svoje delo in pravico do povrnitve stroškov v zvezi z delom, zato je prvostopenjsko sodišče cenilcu za opravljeno cenitev pravilno priznalo in odmerilo priglašeno nagrado in stroške v skladu s Pravilnikom. Cenilcu je za manj zahteven ogled (do 1 ure) pravilno odmerilo 46,00 EUR (1. točka prvega odstavka 50. člena Pravilnika), za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije (do 100 strani) 46,00 EUR (1. točka prvega odstavka 49. člena Pravilnika), za zahtevno pisno izdelano cenilno poročilo 276,00 EUR (2. točka prvega odstavka 51. člena Pravilnika), za čas potovanja na ogled in nazaj 20,00 EUR (tretji odstavek 50. člena Pravilnika), za potne stroške 3,20 EUR (41. člen Pravilnika) in za materialne stroške 55,20 EUR (tretji odstavek 45. člena Pravilnika). Pritožbene navedbe, s katerimi dolžnik priznane nagrade in stroškov ne prereka s konkretnimi trditvami, je po navedenem zavrniti.

8. V skladu s prvim odstavkom 38. člena ZIZ je sodišče tudi pravilno odredilo, da se priznana nagrada in stroški izplačajo iz sredstev predujma upnika. Na podlagi citiranega določila mora namreč izvršilne stroške najprej plačati upnik. Na njegovo zahtevo pa mu mora stroške potrebne za izvršbo povrniti dolžnik (peti odstavek 38. člena ZIZ).

9. Stroški sodne cenitve predstavljajo potrebne stroške v postopku nepremičninske izvršbe, saj sodišče po drugem odstavku 178. člena ZIZ ugotovi vrednost nepremičnin na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve. Ker je upnik podal zahtevek za povrnitev teh stroškov, jih je sodišče prve stopnje kot potrebne za postopek nepremičninske izvršbe utemeljeno naložilo dolžniku.

10. Neuspešno se dolžnik upira odločitvama z navedbama, s katerimi smiselno prereka potrebnost cenitve in stroškov, in sicer, da je cenilca pred opravo ogleda obvestil o urejanju denarnih sredstev za poplačilo upnika in da ga je napotil, da si pridobi cenilno poročilo od stečajnega upravitelja. V postopku je sodišče tisto, ki odloči, ali bo izvedlo dokaz s cenilcem in določi cenilca ter mu odredi nalogo, in ne stranke. Cenilec je dolžan to, kar mu naloži sodišče, opraviti, ne pa ravnati po navodilih strank. V konkretnem primeru je sodišče cenilcu naložilo, da opravi ogled in oceni nepremičnino dolžnika in s sklepom z dne 17. 3. 2016 zavrnilo njegovo zahtevo, da se povzame cenitev iz stečajnega postopka, katere dolžnik sodišču ni predložil in o njej ni posredoval določnih podatkov. Predlog je zavrnilo z utemeljitvijo, da gre za dva, med seboj ločena postopka. Ta odločitev je postala pravnomočna 19. 4. 2016, medtem ko sklep o postavitvi cenilca z dne 3. 2. 2016 z nalogo, da si ogleda dolžnikovo nepremičnino in oceni njeno tržno vrednost, ni bil preklican. Cenilec je zato upravičeno opravil ogled in tudi izdelal cenilno poročilo. Zavrniti je tudi očitke o dvakratni prodaji nepremičnine in s tem smiselno grajo o nepotrebnosti stroškov cenitve. Dolžnik ne trdi, da je bila terjatev upnika v postopku osebnega stečaja, kjer je predmet postopka solastniški delež C.H., poravnana. Šele to dejstvo bi predstavljalo oviro za prodajo solastnega deleža dolžnika v tem izvršilnem postopku

11. Iz navedenih razlogov pritožba ni utemeljena. Ker tudi niso podane kršitev, na katere je dolžno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklepa sodišča prve stopnje potrdilo.

12. V pritožbi podane pripombe na cenitev bodo predmet presoje sodišča prve stopnje v postopku odločanja o vrednosti nepremičnine.

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih dolžnik ni zaznamoval (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : 167. člen ZIZ glasi: „Izvršba na nepremičnino se opravi za zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, s prodajo nepremičnine in s poplačilom upniku iz zneska, dobljenega s prodajo.“