Jedro

CSD sodeluje v teh postopkih kot specifični pomočnik sodišča, ki zanj opravlja naloge pomožnega preiskovalnega organa in v skladu s pravili svoje stroke poda mnenje o koristi otroka. Njegova naloga v postopku je torej v bistvenem primerljiva z izvedenčevo. Za morebitno dopolnitev mnenja je bilo treba, da je bila strokovna delavka CSD seznanjena z navedbami staršev in njunimi izpovedbami, podanimi na pritožbeni obravnavi. Z njeno navzočnostjo zato ni bila kršena tajnost postopka.

V procesnem gradivu ni izjave nasprotnega udeleženca, ki bi jo bilo mogoče ovrednotiti kot pripoznavo utemeljenosti predloga za ukinitev stikov ali kot priznanje odločilnih dejstev (ki bi utemeljevala izrek ukrepa).

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se ukinejo stiki med očetom in devetletnim sinom, določeni s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Ljubljani N 313/2016 z dne 6. 1. 2017.

2.Nasprotni udeleženec v pritožbi nasprotuje sprejeti odločitvi. Čeprav so bile predlagateljičine laži dokazane, sodišče ni odreagiralo in preprečilo nadaljevanja odtujevanja. Z dolgotrajnimi postopki, ki so med drugim tudi sistemske narave, je pripomoglo k odtujevanju. Iz predlagateljičinih dejanj izhaja, da bi bilo plačevanje stroškov za njeno zdravljenje metanje denarja skozi okno. Jasno je, da kljub njeni udeležbi na družinskih terapijah ne bo spremenilo dogajanja v okolju, ki je za sina toksično, in v katerem se je nemoteno nadaljevalo demoniziranje pritožnika kot očeta. V postopku niso bile preverjene predlagateljičine trditve, da nima denarja. Nepripravljenost Fakultete za socialno delo, da bi angažirali študenta, je naslednja sistemska pomanjkljivost. K izvajanju stikov je pritiskal zato, ker so postopki trajali zelo dolgo z več vmesnimi prekinitvami stikov, vse prekinitve pa so bile posledica delovanja predlagateljice in njene odvetnice. Predlagateljica je vse stike prikazovala slabšalno in negativno, a daleč od realnega poteka. Da se A. A. zavračanju stikov pripisuje prevelik pomen, je poudarila tudi sodna izvedenka. A. A. je ves postopek zavračal stike, o razlogih pa so sodišče in izvedenci podali neargumentirane odgovore, ki niso skladni z njegovim razvojnim obdobjem. Pomeni lahko le to, da ga predlagateljica in verjetno tudi ostali člani družine učijo, kaj mora povedati, ali pa da posluša pogovore ostalih in jih povzema. Oboje je nedopustno in škodljivo za A. A. razvoj. Na to je večkrat opozorila tudi izvedenka. V postopku mrgoli dokazov, da je A. A. odklonilen odnos do njega izključno posledica odtujevanja in demoniziranja njega kot očeta s strani predlagateljice. Že v začetku stikov na CSD je izvedenka ugotovila, da je A. A. dobil preveliko moč. Z upoštevanjem njegovega odklonilnega odnosa mu to moč priznava tudi sodišče. Sodišče ni upoštevalo njegovih opisov stikov med 1. 12. 2021 in 10. 6. 2022, da se je A. A, imel pri njem lepo, da mu je čas z njim hitro minil, da se je zabaval in užival. Ni upoštevalo izjave pritožnikove matere, ki je bila učiteljica prvošolčkov in dobro pozna obnašanje otroka, kadar mu je v družbi nekoga neprijetno, niti izjave njegovega brata. Kljub jasnim vzgibom in motivom je upoštevalo le negativne in slabšalne ocene predlagateljice. Neverjetno je pričakovanje sodišča, da bo v taki situaciji kril stroške njenih družinskih terapij. Z vso resnostjo je sodišče upoštevalo predlagateljičino izjavo, da je bila naravnost šokirana, ko ji je pritožnik sporočil, naj sina prevzame na neznanem naslovu v D. Glede na njeno pritoževanje, da mora otroka priti iskat na B., je bilo pričakovati, da ji bo naslov v D. v pomoč. Sodišče ni preverilo njene izjave, da ji vožnja do njegovega bivališča predstavlja stres, strah in neprijetnost. Za sabo ima prek 150 v0ženj na isti naslov, neprijetno pa ji je postalo šele med tem postopkom. Do laži ima ničelno toleranco. V postopku ni bil obravnavan nepristransko. Pogajanja med njim in predlagateljico ne bodo uspešna, ker se ne moreta dogovarjati. Predlagateljica tega ne zmore in ne sme zaradi konstrukta, ki temelji na lažeh in izmišljotinah, sam pa zaradi načel, ki jih ne misli spreminjati.

Začasne odredbe z dne 16. 6. 2022 ni spoštoval, ker je sodiče ves postopek pristransko in nesposobno, ker je bila začasna odredba v sinovo škodo in ker je sodišče z vsemi začasnimi odredbami podpiralo odtujevanje namesto da bi ga preprečevalo. Na zadnji glavni obravnavi 4. 10. 2o22 ni imel možnosti pojasniti svoje odločitve. Vprašanja so bila postavljena na način, da je lahko le enozložno odgovarjal. Sodišča ni zanimalo, kateri pogoji iz začasne odredbe ga motijo. Bolj mu je ustrezalo, da stike ukine.

Odločitev o stroških je napačna. Stroški izvedencev bi se morali deliti na enaka dela.

3.Predlagateljica ni odgovorila na pritožbo.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Pritožba je popolna. Po tretjem odstavku 343. člena ZPP je pritožba nepopolna, če v njej ni navedena sodba, zoper katero se vlaga, in če je pritožnik ni podpisal. Zaradi (morebitnega) izostanka izjave, ali se odločba izpodbija v celoti ali v delu, pritožba ni nepopolna.

6.Predlagateljičino sklievanje na šesti odstavek 348. člena ZPP, po katerem stranka na pritožbeni obravnavi ne sme navajati novih dejstev in novih dokazov, je neobrazloženo.

7.Udeleženca sta starša ta čas devetletnega dečka. Nekaj mesecev po njegovem rojstvu sta se dogovorila, da se sin zaupa v varstvo in vzgojo materi, stiki pa bodo redni in dogovorjeni. Zaradi težav pri izvrševanju stikov je bila v januarju 2017 sklenjena nova sodna poravnava, po kateri so stiki tekli od srede popoldan do četrtka zjutraj in vsak drugi vikend od petka po vrtcu do nedelje ob 15. uri. Maja 2020 je mati vložila obravnavani predlog za ukinitev stikov, ki ga je utemeljevala s trditvami, da je oče sina udaril po obrazu, da mu grozi, ga ustrahuje in je do njega nasilen. Stiki so bili prekinjeni. Na podlagi začasne odredbe so med julijem 2020 in majem 2021 stiki tekli enkrat tedensko pod nadzorom CSD. V juliju 2021 in nato od konca avgusta in do sredine oktobra 2021 so stiki potekali v materini prisotnosti. Z začasno odredbo z dne 19. 11. 2021 je sodišče odločilo, da stiki potekajo enkrat tedensko od konca pouka do 18. ure na dan, ko deček nima obšolskih dejavnosti, in po možnosti v naravnem okolju. CSD je poročal o nekaterih težavah, ki so bile razrešene bodisi z njegovo pomočjo bodisi s pomočjo sodišča. Na naroku 16. 6. 2022 je sodišče sprejelo sklep o začasni odredbi, s katero je odločilo, da stiki potekajo ob torkih popoldan od 13. do 19. ure, pri čemer oče prevzame sina v D. in ga po stiku pripelje na bencinsko črpalko na C., in da sta se starša dolžna vključiti v trening starševskih veščin. Po naroku 4. 10. 2022, na katerem je bilo ugotovljeno, da stiki ne tečejo, je sodišče 17. 1. 2023 izdalo izpodbijani sklep, s katerim je odločilo, da se stiki, določeni s sodno poravnavo z dne 6. 1. 2017, ukinejo.

8.Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu natančno predstavilo ugotovitve (večkrat dopolnjenega) izvedenskega mnenja in prizadevanja sodišča (ob podpori CSD) za vzpostavitev rednih stikov med očetom in sinom. Ugotovljeno je,

- da je mati pred izdajo prve začasne odredbe zelo močno pritiskala na sodišče za ukinitev stikov,

- da je zaradi materinega nestrinjanja z izdano začasno odredbo prišlo do zamika pri oblikovanju protokola in posledično do nekajtedenske odložitve pričetka izvajanja stikov, ki so bili v začetku maja prekinjeni,

- da je večina stikov pod nadzorom CSD potekala sproščeno, a se je stik na dečkovo željo vsakič po približno pol ure zaključil,

- da si po mnenju CSD mati (zavedno ali nezavedno) ni prizadevala, da bi otroka spodbudila k stikom,

- da sledeč izvedenskemu mnenju, podanemu ob zaključku izvajanja stikov pod nadzorom CSD, dečkov jok, kadar govori o očetu, ne odraža izkušnje, ki jo je imel z njim, marveč bolj to, da mu izrekanje glede očeta povzroča veliko razdvojenost, ki je ni mogel in še vedno ne more prav razumeti niti razrešiti, da je mati nesorazmerno podprla dečkovo negativno doživljanje očeta, in ni mehčala odnosa, da se je deček nezavedno odzval s popolnim zbližanjem z materjo (s katero je tudi po temperamentu bolj kompatibilen) in popolno odklonitvijo očeta,

-da je dečkovo doživljanje staršev izrazito črno-belo, da mater zelo močno idealizira in je z njo v simbiotičnem odnosu, vede se na podobno čustven način kot mati, do očeta, ki je čustveno zadržan in zaradi težjega razumevanja in dekodiranja kompleksnejših čustev ne zmore pomiriti intenzivne emocionalnosti, pa izkazuje nesorazmerno močan odpor,

-da mati zelo lepo poskrbi za dečka glede celotnega funkcioniranja, spodbude k šolanju in čustvene topline, je pa neuvidevna, ko z nesorazmerno negativnim prikazovanjem očeta prispeva k dečkovemu odtujevanju od njega, in ne daje vtisa, da je zainteresirana za pomiritev odnosa med sinom in očetom,

-da oče zna poskrbeti za otroka v vseh splošnih potrebah osnovne skrbi in spodbude za učenje, do sina ni nasilen, ne zna pa se dobro vživeti v njegovo čustveno občutljivost in pomiriti čustveno napete situacije,

-da imata oba starša veliko potrebo po kontroli,

-da v primeru materinega vztrajanja v odklonilnem odnosu do očeta deček verjetno ne bo zmogel tvegati stika z očetom, oče pa bi lahko k vzpostavitvi stikov prispeval s tem, da bi se potrudil zmehčati medosebne odnose,

-da sta sledeč izvedenskemu mnenju, podanemu jeseni 2021 po 12 stikih v prisotnosti matere in 2 samostojnih stikih dečka z očetom, starša morala vložiti veliko truda, da sta presegla vsak svoje doživljanje in dala vsak svoj prispevek k graditvi odnosa med očetom in sinom,

-da je za dečkovo oblikovanje identitete pomembno, da pred puberteto vzpostavi čim boljši odnos z očetom,

-da je po daljši prekinitvi stikov potrebna postopnost pri vzpostavljanju odnosa,

-da sledeč dopolnitvi izvedenskega mnenja, podani spomladi 2022 po nekaj mesecih samostojnih stikov, premik, ki sta ga starša naredila pred pol leta, ni vzdržal, da je deček v pogovoru s strokovnimi delavci CSD uporabljal besedišče odraslih, in - ponovno - da deček s strani očeta ni ogrožen,

-da po izvedenskem mnenju težava ni v stikih, ampak v tem, da mora otrok ves čas poročati o tem, kaj se je dogajalo, kako se je imel, in paziti, ali bo povedal prav ali ne, da je otrok v stiski, ker se ne čuti svobodnega in sproščenega v navezovanju stikov, da bi mati morala pomirjati njegovo tesnobo in doživljati stike kot smiselne in koristne, a je k temu ni mogoče prisiliti, (ker je to njena percepcija),

-da je izvedenka navedla dve možni rešitvi: da bodisi oče reče, da tega ne zdrži več in je otroku na razpolago, če bo to želel, ali da se stopi korak nazaj, morda vrne k občasnim stikom in nato gre naprej,

-da se je zadnji stik izvedel 10. 6. 2022.

9.V sklepnih ugotovitvah je sodišče prve stopnje navedlo, da je oče na zadnjem naroku 4. 10. 2022 povedal, da stikov nima in jih ne bo imel, da sinu ne piše in ga ne kliče in tega ne bo počel, da je to za otroka in očeta, morda tudi za mamo velika škoda, da je sodišče storilo vse, kar je bilo možno, da do ukinitve stikov ne bi prišlo, da je morebitno zmagoslavje matere in njene pooblaščenke slaba popotnica za zdrav otrokov psihofizični razvoj, da naj starša vendarle uvidita starševsko vlogo in naj oče poskuša vzpostaviti vsaj posredne stike, da naj mati uvidi, kako močno vlogo ima v življenju sina in naj mu da potrebno podporo pri vzpostavitvi stikov z očetom, da je mogoče nastopil trenutek, ko vsi trije potrebujejo odmik in krajši počitek od preteklega zelo konfliktnega in napornega dogajanja, da so iz povzetka izvedenskega mnenja razvidni napotki, nasveti in navodila staršem, kaj morata storiti, da bosta sinu omogočila zdravo, brezskrbno otroštvo, da bo sodišče obvestilo CSD, naj spremljajo dečka in družini še naprej nudijo potrebno pomoč, da sta za situacijo, v kateri je deček v stiski, odgovorna izključno starša, da so možni tudi drugi ukrepi (odvzem varstva in vzgoje v primeru onemogočanja stikov, omejitev starševske skrbi in namestitev v zavod).

10.Sprejeta odločitev temelji na določbah 157. člena in 173. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ). Po 173. členu DZ sodišče omeji ali odvzame pravico do stikov, če je otrok zaradi teh stikov ogrožen in je mogoče z omejitvijo ali odvzemom pravice do stikov v zadostni meri zavarovati njegove koristi. Ogroženost je (med drugim) podana, če je otrok utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju in to tveganje izvira iz ravnanj staršev (157. člen).

11.Umestitev 173. člena DZ v poglavje, ki ureja ukrepe za varstvo koristi otroka (153. do 182. člen DZ), ima več pravnih posledic. Poseg v pravico do stikov je dopusten le, kadar in kolikor je potrebno zaradi varovanja koristi otroka. Drugače kot pri drugih ukrepih zakon sicer izrecno ne določa časovne omejitve, vendar pa že iz načela najmilejšega ukrepa (156. člen DZ) izhaja, da sme trajati najkrajši potrebni čas. To stališče podpira tudi ureditev spremljanja izrečenih ukrepov v DZ. Po drugem odstavku 160. člena sodišče pošlje pravnomočno sodno odločbo o ukrepu pristojnemu centru za socialno delo, ki spremlja izvajanje ukrepa. Poleg tega mora center za socialno delo pred odločitvijo sodišča o ukrepu trajnejšega značaja izdelati načrt pomoči družini in otroku ter poročilo o izvajanju tega načrta enkrat letno posredovati sodišču (170. člen DZ). Na ta način sodišče dobi ustrezno podlago za presojo, ali je treba odločiti o prenehanju ukrepa ali ga nadomestiti z drugim (prvi odstavek 160. člena DZ).1

12.Utemeljen je pritožbeni očitek o zmotnosti odločitve o ukinitvi stikov. V sklepu ni ugotovitev, ki bi podpirale zaključek, da so stiki z očetom za otroka ogrožajoči. Ne pisno izvedensko mnenje ne kasnejše dopolnitve, ki so vrednotile potek stikov med postopkom, ne dajejo opore predlagateljičini trditvi, da je bilo bodisi očetovo ravnanje v dogodku, ki je bilo povod za vložitev predloga, bodisi siceršnje njegovo ravnanje za otroka ogrožajoče. Nasprotno: razlog, zaradi katerega stika niso stekli, v znatni meri izvira iz materinega odnosa do stikov, njenih pričakovanj, da ji sin poroča o vsakem stiku, in njenega nesprejemanja stikov med sinom in očetom. Te ugotovitve ne podpirajo sprejete odločitve. V odločbi manjka tudi ovrednotenje stikov, ki so bili med postopkom vzpostavljeni in so tekli do junija 2022. Oče je poročal o poteku stikov; videnji staršev o teh stikih sta bili zelo različni. Sodišče se o tem ni izreklo, niti ni za morebitno evalvacijo stikov zaprosilo CSD.

13.Pritožbene navedbe so vzbudile dvom tudi o pravilnosti ugotovitve, da je oče odstopil od izvrševanja stikov. Upoštevaje opis dogajanja na naroku2 in okoliščine zadnjega stika (oče in sin sta bila med stikom na obisku pri sorodniku; oče je tik pred prevzemom materi sporočil naslov, kjer ga lahko prevzame; mati je preživljanju stika pri sorodnikih in načinu sporočanja nasprotovala in svoje nasprotovanje podala tudi v vlogi v tem postopku) je pritožbeno sodišče ocenilo, da je bila očetova reakcija prej izraz nemoči kot pa pristna volja, da nima več stikov s sinom.

14.Da bi preizkusilo pravilnost ugotovitve, da oče ne želi izvrševati stikov s sinom, in da bi ugotovilo, kakšne so možnosti za ponovno vzpostavitev stikov, je pritožbeno sodišče izvedlo pritožbeno obravnavo. Pred tem je CSD zaprosilo za mnenje o tem, katere okoliščine po njegovem mnenju ovirajo izvrševanje stikov, ali je mogoče s katerim od podpornih ukrepov doseči spremembe, potrebne za njihovo ponovno vzpostavitev, o možnostih/potrebi po posrednih stikih v vmesnem času, o drugih morebiti pomembnih okoliščinah. CSD je v mnenju navedel, da konflikten odnos med starši negativno vpliva na oblikovanje varne navezanosti otroka do staršev, da odnos med starši ne omogoča ustreznega sodelovanja in zagotavljanja potrebne čustvene varnosti otroku, da bi prek poglobljene psihoterapevtske obravnave starša lahko razumela svoje psihično doživljanje odnosa z drugim od staršev, zatem pa bi prek socialnovarstvenih storitev (svetovalna pomoč CSD) ustvarila pogoje za vzpostavitev ustreznega starševskega odnosa, da popolna odsotnost vsakršnega odnosa med otrokom in staršem negativno vpliva na oblikovanje identitete in čustvovanje in je zato smiselno, da v vmesnem obdobju do vzpostavitve minimalne komunikacije med starši tečejo posredni stiki prek pisem/telefonskih klicev in prek informiranja o pomembnih vsebinah (šola, zdravje, ….).

15.Pritožbeno sodišče je na obravnavi prebralo poročilo in mnenje CSD 24. 8. 2023 in 28. 8. 2023 ter zaslišalo udeleženca in strokovno delavko CSD.

16.Neutemeljeni so očitki bistvenih kršitev določb postopka, ki jih je predlagateljica uveljavljala na pritožbeni obravnavi. Po tretjem odstavku 348. člena ZPP se obravnava pred sodiščem druge stopnje začne s poročilom poročevalca, ki razloži stanje stvari, ne da bi dal svoje mnenje o utemeljenosti pritožbe. Z navedbo v poročilu, da je pritožba vzbudila dvom o pravilnosti izpodbijane odločbe, sodnica poročevalka ni nedovoljeno vplivala na člane senata. Pred izvedbo pritožbene obravnave je senat že razpravljal o utemeljenosti pritožbe in sprejel odločitev o izvedbi pritožbene obravnave. Če ne bi bil vzbujen dvom o pravilnosti izpodbijane odločbe, pritožbena obravnava ne bi bila potrebna. Ne gre torej za kršitev ZPP in posledično tudi ne za kršitev 22. in 23. člena Ustave in 6. člena EKČP (ki jih je predlagateljica utemeljevala z isto navedbo).

17.Z navzočnostjo strokovne delavke CSD na pritožbeni obravnavi ni bila kršena zakonska določba o izključitvi javnosti v postopkih za ureditev družinskih razmerij (43. člen ZNP-1). V postopkih za ureditev družinskih razmerij, v katerih CSD ne nastopa kot predlagatelj, sodišče pridobi njegovo mnenje glede koristi otroka (prvi odstavek 98. člena ZNP-1). Drugih določb o njegovem položaju v postopku ni niti v ZNP-1 niti v ZPP, ki se subsidiarno uporablja v nepravdnem postopku. CSD sodeluje v teh postopkih kot specifični pomočnik sodišča, ki zanj opravlja naloge pomožnega preiskovalnega organa in v skladu s pravili svoje stroke poda mnenje o koristi otroka. Njegova naloga v postopku je torej v bistvenem primerljiva z izvedenčevo. Za morebitno dopolnitev mnenja je bilo treba, da je bila strokovna delavka CSD seznanjena z navedbami staršev in njunimi izpovedbami, podanimi na pritožbeni obravnavi. Z njeno navzočnostjo zato ni bila kršena tajnost postopka.

18.Dokazi, izvedeni na pritožbeni obravnavi, niso vzbudili dvoma o pravilnosti ocene, da zaradi očetovih ravnanj (vključno z vzgojnimi pristopi) A. A. ni ogrožen. Mati je sicer izpovedala, da je bil otrok deležen več klofut v različnih situacijah in da je oče s svojimi ravnanji preprečeval, da bi bil otrok na stiku sproščen. Oče je povedal, da je bila klofuta ena sama. Izvedenca sta na podlagi neposrednega in strokovno ovrednotenega pogovora z otrokom podala mnenje o izvoru otrokove stiske. Materina izpovedba na pritožbeni obravnavi ne vzbuja dvoma o pravilnosti ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da je nesorazmerno podprla sinovo negativno doživljanje očeta, ni mehčala odnosa in ne daje vtisa, da je zainteresirana za pomiritev odnosa med njima. Prav tako pritožbeno sodišče ni podvomilo o pravilnosti ugotovitev o šibkostih v očetovih starševskih zmožnostih v izpodbijanem sklepu. Sodišče v izpodbijanem sklepu ni spregledalo pomena zapisa v izvedenskem mnenju, da oče "izkazuje blage znake narcisističnih posebnosti, ki ne omogočajo opredelitve". Predlagateljičina ocena, da zaradi tega ne razume položaja otroka, ampak ga zanima predvsem lasten položaj, nima nobene opore v izvedenskem mnenju.

19.Očetova izpovedba na pritožbeni obravnavi je potrdila, da se oče ni odrekel izvrševanju stikov s sinom. Na pritožbeni obravnavi izraženo stališče predlagateljice, da je nasprotni udeleženec razpolagal z zahtevkom in se strinjal z ukinitvijo stikov, ni utemeljeno. V procesnem gradivu ni izjave nasprotnega udeleženca, ki bi jo bilo mogoče ovrednotiti kot pripoznavo utemeljenosti predloga za ukinitev stikov ali kot priznanje odločilnih dejstev (ki bi utemeljevala izrek ukrepa).

20.Ob izdaji izpodbijanega sklepa tako niso bile ugotovljene okoliščine, ki bi utemeljevale ukinitev vsakršnih stikov med očetom in sinom. Ne glede na to pritožbeno sodišče ni spremenilo izpodbijane odločitve in predlog za ukinitev stikov zavrnilo. Taka odločitev bi oživila ureditev iz zadnje sodne poravnave (stiki med tednom s prenočitvijo in vsak drugi vikend), ki se več kot tri leta ne izvršuje. Poleg tega stiki že več kot leto dni ne tečejo. Pritožbeno sodišče sprejema mnenje CSD in očetovo stališče, podana na pritožbeni obravnavi, da je pri ponovni vzpostavitvi stikov med očetom in sinom potrebna postopnost. V nadaljevanju je zato treba bodisi v tem postopku z ustrezno podporo otroku in staršem vzpostaviti sprejemljiv obseg neposrednih stikov bodisi doreči načrt pomoči družini, ki bo omogočal spremljanje družine in presojo o potrebnih spremembah v ureditvi stikov, ter ugotoviti, ali v vmesnem času pridejo v poštev vsaj posredni stiki (prek sredstev komuniciranja na daljavo, prek pisem ipd.), in doreči ostala vprašanja glede izvrševanja starševske skrbi, za katera se bo glede na odločitev o stikih pokazala potreba. Glede na to je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Za novo odločitev o stikih je potrebna ugotovitev širšega obsega dejstev, ki bo terjala vsaj vključitev CSD. Izbira ostalih dokaznih sredstev (vključno s presojo, ali naj se sodišče pogovori z otrokom) je v pristojnosti sodišča prve stopnje.

21.Ker je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti, se ni treba izreči o utemeljenosti pritožbenega očitka glede odločitve o stroških postopka.

22.O stroških postopka bo odločeno s končno odločitvijo.

-------------------------------

1Tako tudi sklep VS RS II Ips 64/2022 z dne 18. 1. 2023.

2V sklepu je navedeno, da je bilo vzdušje zelo turbulentno, napeto in nestrpno in da je imel oče izpad jeze.

3Glej Z. Strajnar, Pomen mnenja centra za socialno delo pri odločanju o vzgoji in varstvu ter preživljanju otrok v postopku razveze zakonske zveze, Pravosodni bilten, št. 4/2000, str. 67-68, Z. Strajnar, Mnenje centra za socialno delo in izvedensko mnenje v družinskopravnih postopkih, Pravosodni bilten, št. 2/2018, str. 111-112, in odločbi VS RS II Ips 682/2017 z dne 8. 11. 2017 in II Ips 342/2008 z dne 22. 5. 2008, ter številne kasnejše odločbe višjih sodišč.

4Ker predlagateljica te ocene ni utemeljevala z ničimer drugim, je tudi odgovor pritožbenega sodišča kratek. Naj bo še dodano, da enako kot za oceno zapisa v izvedenskem mnenju glede očeta velja tudi glede psihodiagnostične ocene matere (da "so prisotne nekatere histrionične in narcisistične posebnosti, ki ne dosegajo možnosti diagnostične opredelitve").

5Pritožbeno sodišče se zato ne izreka o uporabljivosti določbe ZPP o pripoznavi zahtevka v nepravdnem postopku, v katerem sodišče ne odloča o utemeljenosti zahtevka, ampak ureja razmerja med udeleženci (prvi odstavek 23. člena ZNP-1).

6CSD je v mnenju že opozoril na nujnost ureditve prenašanja (pomembnih) informacij o otroku med starši.