Jedro

Trditev, da na naslovu K..., Kranj, dolžnik nikoli ni imel sedeža, da je dejansko posloval na naslovu P..., Kranj, in da je na K... privatno stanovanje, v katerem dolžnik nima premičnin, v tem postopku ni mogoče upoštevati, saj se ne nanašajo na dovolitev izvršbe, temveč opravljanje le-te. Iz tega razloga so zato neupoštevni tudi priloženi dokazi (priloga B1-B4). V primeru, če dolžnik nima premičnin, izvršba z novim izvršilnim sredstvom pač ne bo uspešna. Za samo dovolitev izvršbe v tem obsegu pa ni ovire, saj dolžnik le zatrjuje, da premičnin nima, ne pa, da bi bile le-te v konkretnem primeru iz izvršbe izvzete, kar bi sicer lahko predstavljalo ugovorni razlog iz 7. točke 1. odst. 55. člena ZIZ.

Izrek

Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi. Zahteva dolžnika za povrnitev stroškov ugovora se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršba nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom: prodajo dolžnikovih premičnin. Zoper sklep je dolžnik pravočasno vložil ugovor. Navedel je, da na naslovu K..., Kranj, dolžnik nikoli ni opravljal poslovne dejavnosti. Na tem naslovu je stanovanje, ki je v lasti zakonite zastopnice dolžnika in njenega moža. Tudi vse premičnine na tem naslovu so v njuni in ne dolžnikovi lasti. Sedež dolžnika je na naslovu P... v Kranju, kjer je dolžnik tudi opravljal poslovno dejavnost. Navedel je še, da je dolžnik za najem poslovnih prostorov v poslovnem centru P... z lastnikom I... - D... restavracija Kranj, S..., sklepal najemne pogodbe. K ugovoru je priložil najemni pogodbi z dne 11.3.1994 in dne 21.11.1995 (priloga B1-B4). V ugovoru je priglasil stroške. Sodišče prve stopnje je skladno s prvim odstavkom 57. člena ZIZ ugovor poslalo upniku v odgovor, na katerega je upnik tudi odgovoril. Navedel je, da vztraja pri nadaljevanju izvršbe s prodajo premičnin, ki jih ima dolžnik na naslovu K..., Kranj, ker je na tem naslovu dolžnik prejel sklep o izvršbi, ta naslov pa ima uradno prijavljen tudi pri APP Kranj. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika štelo za neutemeljen (po 2. odst. 53. člena ZIZ) in ga po 2. odst. 54. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor ni utemeljen. Zoper sklep, s katerim sodišče med izvršilnim postopkom na predlog upnika skladno s 34. členom ZIZ spremeni sklep o izvršbi tako, da določi novo izvršilno sredstvo (in s tem tudi predmete izvršbe), ima dolžnik ugovor z omejitvijo ugovornih razlogov na novo izvršilno sredstvo, v katerem mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze zanje (5. odst. 62. člena in 2. odst. 53. člena ZIZ), sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Ugovor dolžnika teh pogojev ne izpolnjuje. Dolžnik namreč v ugovoru ne zatrjuje nobenega izmed ugovornih razlogov, ki bi se nanašali na novo izvršilno sredstvo in ki bi obenem preprečevali izvršbo. Trditev, da na naslovu K..., Kranj, dolžnik nikoli ni imel sedeža, da je dejansko posloval na naslovu P..., Kranj, in da je na K... privatno stanovanje, v katerem dolžnik nima premičnin, v tem postopku ni mogoče upoštevati, saj se ne nanašajo na dovolitev izvršbe, temveč opravljanje le-te. Iz tega razloga so zato neupoštevni tudi priloženi dokazi (priloga B1-B4). Iz podatkov sodnega registra Okrožnega sodišča v Kranju izhaja, da je sedež dolžnika R... d.o.o. v Kranju na K... in ne P..., zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je dovolilo izvršbo tudi s prodajo premičnin na tem naslovu. Ker sodišče ni dovolilo izvršbe na konkretne premične stvari, splošno ugovarjanje na vse premičnine, ki se nahajajo na naslovu K..., Kranj, zato ni upošteven ugovorni razlog. Če dolžnik nima premičnin, izvršba z novim izvršilnim sredstvom pač ne bo uspešna. Za samo dovolitev izvršbe v tem obsegu pa ni ovire, saj dolžnik le zatrjuje, da premičnin na navedenem naslovu nima. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega. Tako so razlogi, ki so pri odločanju sodišča druge stopnje na podlagi 5. odst. 62. člena ZIZ pomembni, lahko le še tisti, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter zadnjim odst. 55. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje ugotavlja, da teh razlogov ni. Zato je ugovor dolžnika zavrnilo kot neutemeljen in sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo. Izrek o dolžnikovih stroških ugovora temelji na prvem odstavku 165. člena, v zvezi s 154. členom člena ZPP in 15. členom ZIZ. Ker dolžnik z ugovorom ni uspel, je sam dolžan kriti stroške ugovora.