Jedro

Pred uveljavitvijo novele ZPIZ-2J ni bilo pravne podlage za izplačilo invalidnine v primeru, da je vzrok nastanka telesne okvare bolezen. Šele od uveljavitve ZPIZ-2J (tj. 7. 8. 2021) je torej podana pravna podlaga za izplačilo invalidnine zaradi telesne okvare, ki je posledica bolezni, kot je to pri tožnici.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:

"I. Odpravita se odločbi tožene stranke št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 30. 8. 2023 in z dne 4. 5. 2023.

II.Tožeči stranki se prizna pravica do invalidnine za skupno 80 % telesno okvaro, nastalo 14. 2. 2019 zaradi posledic bolezni, ki se odmeri v znesku 62,51 EUR na mesec in se izplačuje od 1. 8. 2022 dalje.

III.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 1.227,20 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka do plačila."

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti pritožbene stroške v višini 279,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi dokončna odločba toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 30. 8. 2023, in da se tožnici prizna pravica do invalidnine za skupno 80 % telesno okvaro, nastalo 14. 2. 2019 zaradi posledic bolezni, ki se odmeri v znesku 62,51 EUR na mesec in se izplačuje od 1. 8. 2022 dalje. Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

2.Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, izpodbijano odločbo z dne 30. 8. 2023 odpravi ter tožnici prizna pravico do invalidnine za skupno 80 % telesno okvaro, nastalo 14. 2. 2019 zaradi posledic bolezni, ki se odmeri v znesku 62,51 EUR na mesec in se izplačuje od 1. 8. 2022 dalje, oziroma da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.¹ Navaja, da je telesna okvara nastala pred 50. letom starosti, in da je zato podana 60 % telesna okvara in skupno 80 % telesna okvara. Na podlagi izvedenskega mnenja je sodišče zaključilo, da je pri tožnici izguba nastala 13. 2. 2019, ko tožnica še ni dopolnila 50 let starosti, zaradi česar znaša telesna okvara skupno 80 %. Kljub temu, da je sodišče izvedensko mnenje ocenilo kot objektivno in strokovno ter je izvedenec v celoti pritrdil stališčem tožnice, je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo. O telesni okvari zaradi izgube funkcije jajčnikov in maternice je prvič odločeno v tem postopku, ki se je začel na zahtevo tožnice 5. 1. 2023. Toženčeva območna enota je z odločbo z dne 4. 5. 2023 odločila, da je telesna okvara nastala dne 10. 3. 2022, torej po 50. letu starosti, in da gre za 40 % telesno okvaro in skupno 60 % telesno okvaro. Pritožba tožnice je bila z dokončno odločbo zavrnjena. Ob izvajanju dokaza z izvedencem je sodišče ugotovilo, da je bilo dejansko stanje, ki je bilo podlaga za odločitev z izpodbijano odločbo, napačno ugotovljeno. Sodišče zato ni moglo ugotoviti, da je izpodbijani upravni akt pravilen in zakonit. Zmotno je navajanje toženca in sodišča, da gre za poseg v pravnomočno odločeno zadevo, saj o temu spornemu vprašanju še vedno teče spor. Toženec je tožnici priznal telesno okvaro, vendar je napačno ugotovil datum nastanka telesne okvare ter posledično napačen odstotek okvare, kar je potrdil tudi izvedenec. Sodišče se v obrazložitvi sodbe sklicuje na šest sodb, ki naj bi potrjevale odločitev sodišča, da se tožbeni zahtevek tožnice zavrne. Dejansko in pravno stanje sodb, na katere se sklicuje sodišče, ni primerljivo z dejanskim in pravnim stanjem, ki je predmet tega postopka. Sodbe obravnavajo priznanje pravic iz naslova invalidskega zavarovanja. V tem primeru ne gre za takšno situacijo, ampak gre za priznanje telesne okvare, o kateri pred tem še ni bilo odločeno. Navedbe toženca in sodišča glede pravnomočnosti, niso skladne s prakso toženca. Odločba toženca z dne 25. 5. 2022 je izdana za okvaro, ki je nastala 4. 11. 2020, torej pred pravnomočnostjo odločbe toženca z dne 28. 4. 2021. Nato je bila 4. 5. 2023 izdana odločba za okvaro, ki je po mnenju toženca nastala dne 10. 3. 2022, torej tudi pred izdajo pravnomočne odločbe z dne 25. 5. 2022. Toženec je po pravnomočnosti odločb izdajal nove odločbe za telesne okvare, ki so nastale pred pravnomočnimi odločbami. Predmet postopka je nepravnomočna odločba, zoper katero je bilo dovoljeno vložiti pritožbo in toženec napake ni odpravil, čeprav je najmanj od izvedenskega mnenja dalje jasno, da je storil napako. Izrek sodbe nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe o odločilnih dejstvih, med navedbami sodišča in listinami pa so nasprotja, s čimer je podana kršitev 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Dejansko stanje je pravilno ugotovljeno, vendar ga sodišče ni upoštevalo. Priglaša stroške pritožbe.

3.Toženec v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Navaja, da je tožnica telesne okvare, ki so obstajale v letu 2019 že uveljavljala v predhodnih postopkih, v katerih je imela možnost pravnega sredstva. Zoper te odločbe pritožbe ni vložila in so postale pravnomočne. Odločbe izkazujejo, da telesna okvara zaradi izgube funkcije jajčnikov takrat ni bila podana. Pridružuje se stališču sodišča, da bi upoštevanje stanja, kot je obstajalo v času izdaje pravnomočnih odločb, pomenilo poseg v pravnomočne odločbe. Predmet odločanja o novi pravici iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so lahko le novo nastala pravno pomembna dejstva po koncu pravnomočno zaključenega postopka o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja. Tožnica je po koncu pravnomočno zaključenih postopkih glede invalidnine že dopolnila starost 50 let, zato ji ni mogoče priznati višje telesne okvare iz razloga, ker je nastala pred 50. letom, saj je to obdobje že obseženo v pravnomočnih odločbah z dne 28. 4. 2021, 25. 5. 2022 in 19. 10. 2022. Za telesno okvaro je mogoče šteti le tiste izgube in okvare posameznega organa ali dela telesa, ki jih določa veljavni Seznam telesnih okvar iz Odredbe o določitvi vrst in stopenj telesnih okvar, ki pa je začel veljati 30. 10. 2021. V letu 2019 je veljal stari seznam telesnih okvar, ki je telesno okvaro zaradi izgube funkcije jajčnikov in maternice določal drugače in je veljala drugačna starostna meja za priznanje višje telesne okvare (45 let).

4.Pritožba je utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov in v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, naštete v tej določbi ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da pred sodiščem prve stopnje ni prišlo do procesnih kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, da ni podana zatrjevana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je izpodbijano sodbo mogoče preizkusiti ter tudi ne očitana kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodišče ni storilo napake pri povzemanju vsebine listin oziroma zapisnikov o izvedbi dokazov. Vendar pa je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko tožnici zaradi izgube funkcije jajčnikov in maternice ni priznalo višjega odstotka telesne okvare in posledično višje invalidnine.

6.Sodišče prve stopnje je presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca z dne 30. 8. 2023 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 4. 5. 2023, s katero je bila tožnici priznana pravica do invalidnine za skupno 60 % telesno okvaro, nastalo dne 10. 3. 2022 zaradi posledic bolezni. Odločeno je bilo, da se ji invalidnina odmeri v znesku 50,02 EUR na mesec in se izplačuje od 1. 8. 2022 dalje.

7.Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je toženec z odločbo z dne 28. 5. 2021 odločil, da se tožnici ne prizna pravica do invalidnine za 40 % telesno okvaro (zaradi radikalne mastektomije enostransko), ki je nastala 20. 6. 2019 kot posledica bolezni. Tožnici je bila pravica do invalidnine za skupno 50 % telesno okvaro (zaradi radikalne mastektomije in kontrakture ramenskega sklepa² ), ki je nastala 4. 11. 2020 in je posledica bolezni, priznana z odločbo z dne 25. 5. 2022. Nadalje je bilo z odločbo z dne 19. 10. 2022 odločeno, da tožnica nima pravice do višjega zneska invalidnine za telesno okvaro, ker že ugotovljeni telesni okvari ostajata nespremenjeni. Vse tri odločbe so dokončne in pravnomočne.

8.Tožnica je vlogo za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro zaradi izgube funkcije jajčnikov in maternice vložila 5. 1. 2023. Toženec je ugotovil, da je poleg že ugotovljenih telesnih okvar, ki ostajata nespremenjeni, od 10. 3. 2022 dalje podana še 40 % telesna okvara zaradi izgube funkcije jajčnikov in maternice po 50. letu starosti, in da skupna telesna okvara znaša 60 %. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za priznanje višje telesne okvare zaradi izgube funkcije jajčnikov in maternice zavrnilo, kljub ugotovitvi, da je pri tožnici telesna okvara nastala 13. 2. 2019, ko tožnica še ni dopolnila 50 let.³ Zaključilo je, da bi upoštevanje takšnega dejanskega stanja, ki je obstajal že v času predhodno izdanih treh pravnomočnih odločb, pomenilo kršitev načela pravnomočnosti.

9.Utemeljen je pritožbeni očitek, da dejansko in pravno stanje v sodbah, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje, ni primerljivo s stanjem tega postopka. Telesna okvara zaradi izgube funkcije jajčnikov in maternice ni bila predmet presoje v treh pravnomočnih odločbah, ki se nanašajo na priznanje invalidnine za telesno okvaro. Sodna praksa na katero se sklicuje sodišče prve stopnje temelji na stališču, da je lahko predmet novega postopka le novo nastalo pravno pomembno dejstvo po koncu pravnomočno zaključenega postopka, pri čemer se ta praksa nanaša na priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja in ne na telesno okvaro, ki ni odvisna od invalidnosti. V izpodbijanih odločbah, ki sta predmet tega postopka, gre za drugačno dejansko stanje kot ga obsegajo tri pravnomočne odločbe toženca z dne 28. 4. 2021, 25. 5. 2022 in 19. 10. 2022, saj tožnica oz. njen osebni zdravnik priznanja telesne okvare zaradi izgube funkcije maternice in jajčnikov v teh postopkih niti nista uveljavljala. Kot to izhaja tudi iz sodne prakse pravnomočna odločba ne pomeni, da so vsi njeni elementi že avtomatično vključeni v posledice pravnomočnosti, in da zato o nobenem od teh (oz. v tej povezavi o novih pravicah) ni mogoče več odločati.⁴

10.Dne 7. 8. 2021 je začel veljati Zakon o spremembah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2J), ki skladno s spremenjeno določbo 403. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) omogoča pridobitev invalidnine za telesno okvaro tudi za zavarovance, katerih invalidnost je posledica bolezni. ZPIZ-2 v 403. členu določa, da se do uveljavitve novega seznama o vrstah in stopnjah telesnih okvar uporablja Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar (Ur. l. SFRJ, št. 38/83 in 66/89). Določeno je tudi, da lahko zavarovanci do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, pridobijo pravico do invalidnine v skladu z določbami 143. do 145., 147. in 149. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1).

11.ZPIZ-1 v 143. členu določa, da je telesna okvara podana, če nastane pri zavarovancu izguba, bistvenejša poškodovanost ali znatnejša onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali ta okvara povzroča invalidnost ali ne.

12.Invalidnina se skladno z določbo drugega odstavka 145. člena ZPIZ-1 odmeri glede na stopnjo in vzrok nastanka telesne okvare v času njenega nastanka. Vendar pa je pri tem potrebno upoštevati, da pred uveljavitvijo novele ZPIZ-2J ni bilo pravne podlage za izplačilo invalidnine v primeru, da je vzrok nastanka telesne okvare bolezen. Šele od uveljavitve ZPIZ-2J (tj. 7. 8. 2021) je torej podana pravna podlaga za izplačilo invalidnine zaradi telesne okvare, ki je posledica bolezni, kot je to pri tožnici.⁵

13.V 3. členu Odredbe o določitvi vrst in stopenj telesnih okvar, ki vsebuje nov Seznam telesnih okvar (Ur. l. RS, št. 163/21), je določeno, da se z dnem njene uveljavitve preneha uporabljati Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar. Odredba je začela veljati 30. 10. 2021, kar pomeni, da od tega dne dalje velja nov Seznam telesnih okvar. Tožnica je vlogo za priznanje telesne okvare zaradi izgube funkcije jajčnikov in maternice, vložila 5. 1. 2023, ko ni več veljal star seznam telesnih okvar in je zato pri presoji vrste in stopnje telesnih okvar potrebno uporabiti novega. Da je v tem primeru potrebno upoštevati nov seznam nenazadnje izhaja tudi iz prakse toženca. Konkretno je toženec v odločbi z dne 25. 5. 2022, izdani na podlagi vloge tožnice z dne 23. 1. 2022, tožnici priznal pravico do invalidnine za telesno okvaro, ki je nastala 4. 11. 2020, tj. še v času veljave Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar, na podlagi Seznama telesnih okvar.

14.Ker je pri tožnici telesna okvara zaradi izgube funkcije jajčnikov in maternice nastala pred 50. letom starosti (tj. 13. 2. 2019), kar izhaja iz izvedenskega mnenja, ki ga je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo za prepričljivega, je po točki X.B.8.b Seznama telesnih okvar, pri njej podana 60 % telesna okvara. Ko je pri zavarovancu podanih več telesnih okvar, se skupen odstotek telesnih okvar določi, tako da se najvišji odstotek posamične telesne okvare poveča po 10 % za vsako nadaljnjo telesno okvaro, ki znaša 40 % ali 30 %. Pri tožnici je zato podana 80 % skupna telesna okvara (60 % + 10 % + 10 %). Višina invalidnine v skladu s Sklepom o uskladitvi in zneskih invalidnin za telesno okvaro od 1. marca 2022, za 80 % telesno okvaro znaša 62,51 EUR in se izplačuje od 1. 8. 2022 dalje (peti odstavek 403. člena ZPIZ-2).

15.Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 358. člena ZPP pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odpravilo odločbi toženca z dne 30. 8. 2023 in 4. 5. 2023 ter tožnici priznalo pravico do invalidnine za skupno 80 % telesno okvaro v višini 62,51 EUR na mesec od 1. 8. 2022 dalje.

16.Sprejeta odločitev posledično vpliva na odločitev o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje (drugi odstavek 165. člena ZPP). Ob upoštevanju, da je tožnica v postopku v celoti uspela, ji je toženec, na podlagi prvega odstavka 154. člena in 155. člena ZPP, Odvetniške tarife (OT) in predloženega stroškovnika, dolžan povrniti stroške postopka na prvi stopnji, in sicer: 300 točk za sestavo tožbe, 900 točk (4 x 225 točk) za štiri obrazložene vloge, 300 točk za zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo (25. 1. 2024), 150 točk za zastopanje na drugem naroku za glavno obravnavo (29. 8. 2024) in 26,50 točk za materialne stroške (2 % do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk), kar skupaj znaša 1.676,50 točk oziroma (ob vrednosti točke 0,60 EUR) 1.005,90 EUR. Ni pa tožnica upravičena do povrnitve 200 točk za posvet s stranko in 100 točk za pregled izvedeniškega mnenja, saj ne gre za samostojni opravili, ki ne bi bilo zajeti že v tar. št. 16 OT, niti ni upravičena do 300 točk za zastopanje na drugem naroku za glavno obravnavo, ker se ji za to zastopanje po točki 3.b tar. št. 16 OT prizna 150 točk. Ker je pooblaščenec tožnice zavezanec za DDV, je sodišče na skupni znesek priznalo 22 % DDV (221,30 EUR). Toženec je tako dolžan tožnici skupaj povrniti 1.227,20 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

17.Ker je tožnica s pritožbo uspela, je upravičena do povračila stroškov pritožbenega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP). Skladno z OT in predloženim stroškovnikom se tožnici prizna 375 točk za sestavo pritožbe (225,00 EUR), 7,5 točk za materialne stroške (4,50 EUR) in 22 % DDV (50,49 EUR). Toženec je dolžan tožnici povrniti 279,99 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodne takse se v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva ne plačujejo (71. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS-1).

-------------------------------

1Tožnica s tožbo izpodbija dokončno odločbo toženca z dne 30. 8. 2023 v zvezi s prvostopenjsko odločbo toženca z dne 4. 5. 2023.

2Za telesno okvaro zaradi kontrakture ramenskega sklepa je priznana 30 % telesna okvara.

3Izvedenski organ je menil, da je pri tožnici telesna okvara po točki X.B.8. podana od 13. 2. 2019 dalje, ko je začela z zdravljenjem s kemoterapijo.

4Glej sodbo VSRS VIII Ips 175/2015.

5Tako tudi Psp 82/2024.

6Že prejeto invalidnino za telesno okvaro bo moral toženec upoštevati pri izplačilu nove invalidnine, priznane v tem postopku.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1999) - ZPIZ-1 - člen 143, 144, 145, 145/2, 147, 149 Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2012) - ZPIZ-2 - člen 403, 403/5

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Odredba o določitvi vrst in stopenj telesnih okvar (2021) - člen 3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.