Jedro

Toženec se je s pogodbo zavezal plačati kupnino, zato je svojo zavezo dolžan izpolniti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane Sklep o izvršbi istega sodišča pod opr. št. VI I 1386/95 z dne 13.7.1995 v veljavi v 1. in 3. točki izreka. Obenem pa je toženi stranki naložilo plačilo nadaljnih stroškov postopka tožeče stranke v višini 51.762,00 SIT in sicer v 15-ih dneh pod pretnjo izvršbe. Proti sodbi se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka ter sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, naj sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožnik vnovič navaja, da se je za nakup knjige odločil na podlagi trditve, da je kupnina namenjena v dobrodelne namene. Dalje graja ugotovitev prvega sodišča, češ da je bil seznanjen s splošnimi prodajnimi in plačilnimi pogoji ter pravi, da je podpisal le to, da je seznanjen s prodajnimi in plačilnimi pogoji, ki izhajajo iz naročilnice - računa. Tožeča stranka pa, navaja dalje pritožnik, ni dokazala, da bi bili ti pogoji prilepljeni ali natisnjeni na hrbtni strani naročilnice, kot je to ugotovilo tudi prvo sodišče. Zaradi vsega navedena se toženec z njihovimi določili ne čuti vezan. Dalje pravi, da ni prejel ne položnice ne opomina. Dalje pravi, da je ceno knjige sicer pripravljen plačati, vendar šele v primeru, če mu tožeča stranka pošlje knjigo. Pritožnik graja še samo vsebino splošnih pogojev pogodbe, saj naj bi ti spravljali kupca v neenakopraven položaj ter so po naziranju pritožnika nični. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo prvega sodišča ter sprejema razloge le-tega in se nanje sklicuje, da bi jih ne ponavljalo po nepotrebnem. V odgovor na pritožbene navedbe pa v strnjeni obliki povzema zgolj naslednje: Nesporno je, da se je toženec s pogodbo v pisni obliki zavezal plačati kupnino za sporno knjigo. Iz pisne oblike te pogodbe (Naročilnica-račun; priloga A2) je jasno razviden način plačila (trije obroki), datumi zapadlosti posameznih obrokov ter zneski le-teh. Vseh teh na prvi stopnji ugotovljenih dejstev pritožba niti ne izpodbija, ravno nasprotno: zavezo oziroma dolg toženec celo priznava in izrecno pravi, da ga je pripravljen poravnati, pri čemer dodaja - "v primeru, da tožeča stranka pošlje knjigo". Pritožbeno sodišče na navedeno odgovarja, da je toženec po pogodbi do knjige seveda upravičen ter mu druga stranka te pravice niti ne jemlje, vendar pa sta se stranki s pogodbo dogovorili za predplačilo in samo ta izpolnitev je predmet te pravde. Ob nespornih dejstvih je tako edini mogoč pravni zaključek, da je toženec dolžan izpolniti svojo pogodbeno zavezo, to je: plačati vtoževano kupnino. Toženčeve pritožbene navedbe o tem, da je bil s strani akviziterja prevaran, češ da gre kupnina v dobrodelne namene, so splošne, predvsem pa zanje pritožnik ne ponuja nobenega dokaza. Ne glede na to pa gre za ugovore, ki bi bili lahko razlog za izpodbijanje sporne pogodbe (111.člen ZOR). Pogodbena stranka, v katere interesu je določena (zakon uporablja napačen izraz: ugotovljena) izpodbojnost, lahko zahteva, da se pogodba razveljavi (112.člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Vendar pa je potrebno to pravico udejaniti, zakon pa za izpodbojno upravičenje določa tudi rok v 117.členu ZOR (1 leto - šteto od dne, ko stranka izve za razlog izpodbijnosti). Ker toženec tega upravičenja ni udejanil, je pogodba ostala v veljavi. Pritožnikove ugovore, ki se nanašajo na seznanjenost s splošnimi pogoji plačila in prodaje ter z njihovo vsebino in posledično njihovo veljavnostjo, je zavrnilo že prvo sodišče in se njegovim razlogom pritožbeno sodišče v celoti pridružuje. Ker je pritožba neutemeljena ter niso podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je bilo potrebno izpodbijano sodbo potrditi (368.člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77, katerega določbe je sodišče uporabilo upoštevaje določbo 498.člena sedaj veljavnega ZPP).