Jedro

Tožbeni zahtevek temelji na trditvi, da tožnica ves čas zaposlitve pri toženi stranki ni prejemala povračila stroškov za prehrano in tudi ne povračila stroškov prevoza na delo in z dela. Vendar pa je ta trditev v nasprotju s plačilnimi listami, ki jih je predložila tožnica, iz katerih izhaja, da je bil tožnici v obdobju od aprila 2013 do vključno septembra 2013 vsak mesec obračunan tako prevoz na delo kot tudi dodatek za prehrano. Ti zneski so bili tožnici tudi izplačani, saj tožnica sama navaja, da so ji bile plače za čas od aprila 2013 do vključno februarja 2014 izplačane, kar pomeni, da so bile izplačane v skladu s plačilnimi listami, ki jih je tožnica predložila. Navedeno kaže na to, da so bili tožnici za obdobje od aprila 2013 do vključno septembra 2013 izplačani tudi v plačilnih listah navedeni zneski povračila stroškov prevoza na delo in z dela in stroškov za prehrano med delom. To pomeni, da glede tistega dela tožbe, ki se nanaša na zahtevek za plačilo povračila stroškov za prehrano med delom in povračila stroškov prevoza na delo in z dela za čas od aprila 2013 do septembra 2013, ni bil izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe, ki je določen v 4. alinei prvega odstavka 318. člena ZPP, saj so dejstva, na katere se opira ta del tožbenega zahtevka, v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožnica. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo v tem delu odločitve razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se v izpodbijanem delu (prva, druga, tretja, četrta, peta in šesta aliena točke III. izreka; prva, druga, tretja, četrta, peta in šesta alinea prvega odstavka točke IV izreka, in točka V izreka) razveljavi zamudna sodba sodišča prve stopnje in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da tožnici obračuna plačo za marec 2014 v znesku 789,15 EUR bruto, za april 2014 pa v znesku 157,83 EUR bruto, ji po odvodu in plačilu davkov in prispevkov izplača ustrezne neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. v mesecu za plačo prejšnjega meseca (točka I izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožnici obračuna sorazmerni del regresa za letni dopust za leto 2013 v znesku 593,62 EUR bruto, za leto 2014 pa v znesku 199,26 EUR bruto, ji po odvodu in plačilu akontacije dohodnine izplača ustrezna neto zneska z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2013 oziroma 19. 5. 2014 (prvi odstavek točke II izreka). Zavrnilo je, kar je tožnica iz naslova regresa za letni dopust zahtevala več, ter zakonske zamudne obresti od neto zneska regresa za leto 2013 za 1. 7. 2013 (drugi odstavek točka II izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožnici iz naslova stroškov za prehrano izplača znesek 854,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih v izreku navedenih zneskov (točka III izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožnici iz naslova stroškov prevoza na delo in z dela izplača znesek 288,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih v izreku navedenih zneskov (prvi odstavek točka IV izreka). Zavrnilo je, kar je tožnica iz naslova stroškov prevoza na delo in z dela zahtevala več, tj. izplačilo zneska 155,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (drugi odstavek točka IV izreka). Toženi stranki je naložilo, da na račun sodišča prve stopnje plača sodno takso za postopek v znesku 130,00 EUR (točka V izreka).

2. Zoper del takšne zamudne sodbe se pritožuje tožena stranka. Navaja, da se zaveda, da tožnici pripada plača za marec in april 2013, regres za letni dopust za leti 2013 in 2014, stroški za prehrano in stroški za prevoz za čas od oktobra 2013 dalje. Tožnica pa neutemeljeno zahteva izplačilo zneskov, ki so ji bili za stroške prehrane in stroške prevoza na delo in z dela že izplačani. Izplačila so razvidna iz plačilnih list, ki jih je tožnica priložila k tožbi. Očitno je, da tožnica želi namerno izčrpati toženo stranko. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi.

3. Tožnica je v odgovoru na pritožbo prerekala pritožbene navedbe tožene stranke in predlagala, da drugostopenjsko sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani del zamudne sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami) je pritožbeno sodišče izpodbijano zamudno sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotavlja, da morajo biti za izdajo zamudne sodbe izpolnjeni vsi štirje pogoji iz prvega odstavka 318. člena ZPP, to je: - da je bila toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor, tožena stranka pa v roku nanjo ni odgovorila; - da ne gre za zahtevek, s katerimi stranke ne morejo razpolagati; - da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; - da dejstva na katere se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik ali z dejstvi, ki so splošno znana.

7. Tožbeni zahtevek temelji na trditvi, da tožnica ves čas zaposlitve pri toženi stranki ni prejemala povračila stroškov za prehrano in tudi ne povračila stroškov prevoza na delo in z dela. Vendar pa je ta trditev (to dejstvo) v nasprotju s plačilnimi listami, ki jih je predložila tožnica in iz katerih izhaja, da je bilo tožnici v obdobju od aprila 2013 do vključno septembra 2013 vsak mesec obračunan tako prevoz na delo pod šifro ..., kot tudi dodatek za prehrano pod šifro … . Celo več, očitno je, da so ti zneski tožnici bili tudi izplačani, saj tožnica sama navaja, da so ji bile plače za čas od aprila 2013 do vključno februarja 2014 izplačane, kar pomeni, da so bile izplačane v skladu s plačilnimi listami, ki jih je tožnica predložila. Navedeno kaže na to, da so tožnici za obdobje od aprila 2013 do vključno septembra 2013 bili izplačani tudi v plačilnih listah navedeni zneski povračila stroškov prevoza na delo in z dela in povračila stroškov za prehrano med delom. Od oktobra 2013 do vključno februarja 2014 pa je tožena stranka tožnici izplačevale plače, ne pa tudi povračila stroškov prevoza na delo in z dela ter povračila stroškov prehrane med delom, kar je razvidno iz plačilnih list za navedeno obdobje, saj te vsebujejo samo obračun plače in navedbo neto zneska plače, ki se nakaže na račun tožnice.

8. Navedeno pomeni, da glede tistega dela tožbe, ki se nanaša na zahtevek za plačilo povračila stroškov za prehrano med delom in povračila stroškov prevoza na delo in z dela za čas od aprila 2013 do septembra 2013 ni bil izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe, kakršen je določen v 4. alinei prvega odstavka 318. člena ZPP, saj so dejstva, na katere se opira ta del tožbenega zahtevka v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožnica.

9. V zamudnem postopku sodišče ne ugotavlja resničnosti tožnikovih navedb, temveč le ugotavlja, ali je nasprotje med tožbenimi navedbami in predloženimi dokazi. Kadar sodišče ugotovi, da je podano nasprotje med dejstvi, na katera se opira tožbeni zahtevek in dokazi, ki jih je predložil tožnik, ne izda zamudne sodbe, pač pa mora opraviti glavno obravnavo in na njej izvesti dokaze, ki bodo lahko potrdili tožnikove trditve (o tem glej več v J. Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, stran 121).

10. Pritožba niti ne izpodbija pravilnosti zamudne sodbe v delu, ki se nanaša na zahtevek za plačilo plače za marec in april 2014, plačilo regresa za letni dopust za leti 2013 in 2014, plačilo povračila stroškov za prehrano med delom in povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, oboje za čas od oktobra 2013 dalje. Kakor je že razloženo zgoraj pa se tožena stranka utemeljeno pritožuje zoper tisti del zamudne sodbe, ki se nanaša na odločitev o plačilu povračila stroškov za prehrano med delom za čas od aprila 2013 do septembra 2013 in povračilo stroškov prevoza na delo in z dela za isto obdobje.

11. Na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo v prvih šestih alinejah točke III in IV izreka izpodbijane zamudne sodbe in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

12. V novem postopku bo sodišče prve stopnje izvedlo predlagane dokaze in na tej podlagi ugotovilo, ali so bila tožnici vtoževana povračila stroškov za prehrano in stroškov prevoza na delo in z dela za čas od aprila 2013 do vključno septembra 2013 v resnici že izplačana. Nenazadnje je seveda možno, da so navedena povračila na plačilnih listah bila le obračunana, ne pa tudi izplačana. V kolikor bo sodišče prve stopnje v postopku ugotovilo, da tožnica vtoževanih povračil stroškov za prehrano med delom in za prevoz na delo in z dela v resnici ni prejela, bo ugodilo še temu delu tožbenega zahtevka. V kolikor pa bo ugotovilo, da je tožnica povračila za sporno obdobje že prejela, bo ta del tožbenega zahtevka moralo zavrniti.

13. Posledično je pritožbeno sodišče razveljavilo tudi odločitev, da je tožena stranka dolžna plačati sodno takso za tožnico (točka V izreka izpodbijane zamudne sodbe), saj bo o tem možno odločiti šele potem, ko bo v novem postopku odločeno o še preostalem delu tožbenega zahtevka in bo jasno, kolikšen je uspeh tožnice v tem sporu.