Jedro

Revidentkino vprašanje, ali je v postopku regulacije trga storitev mobilne telefonije odločanje po prostem preudarku sploh možno in v primeru, da je, ob kakšnih mejah, kriterijih in vrsti varstva pravic prizadetih, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je določba 67. člena ZTel-1 jasna in ne potrebuje dodatne razlage, odločitev Vrhovnega sodišča, ki bi tej jasni zakonski formulaciji sledila, pa ne bi doprinesla k pravni varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava preko sodne prakse.

Obstoja zelo hudih posledic kot pogoja za dovoljenost revizije revidentka ne more izkazovati s sklicevanjem na posledice ukrepov, o katerih z izpodbijanim aktom ni odločeno.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka – revidentka vložila revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z razlogi iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. 2. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga, da se ta zavrže zaradi nedovoljenosti, podrejeno pa, da se ta zavrne kot neutemeljena in navede razloge za to.

3. Revizija ni dovoljena.

4. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo z dne 12. 3. 2008, s katero je tožena stranka odločila, da je revidentka za obdobje od 23. 12. 2003 do 23. 12. 2004 na storitvenem segmentu „Storitve operaterjev mobilnih javnih radijskih omrežij na območju Republike Slovenije“ operater s pomembno tržno močjo (1. točka izreka) in v tem upravnem postopku stroški postopka niso nastali (2. točka izreka).

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden od tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih odločitvah (npr. Up 858/2008 z dne 3. 6. 2008 in Up 1186/2008 z dne 23. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

6. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revidentka uveljavlja, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča in ob primerni uporabi določbe četrtega odstavka 367. b člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje, pravno pravilo, ki je bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost, ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

7. Revidentka kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja vprašanje, ali je v postopku regulacije trga storitev mobilne telefonije odločanje po prostem preudarku sploh mogoče in v primeru, da je, ob kakšnih mejah, kriterijih in vrsti varstva pravic prizadetih. Pri tem opozarja na velike finančne razsežnosti takšnega odločanja in na občutljivo razmerje med načelom zakonitosti in odločanjem po prostem preudarku oziroma med svobodno gospodarsko pobudo in državno regulacijo trga.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča vprašanje, ki ga revidentka izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je določba 67. člena Zakona o telekomunikacijah – ZTel-1 (Ur. l. RS, št. 30/2001) jasna in ne potrebuje dodatne razlage, odločitev Vrhovnega sodišča, ki bi tej jasni zakonski formulaciji sledila, pa ne bi prispevala k pravni varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava preko sodne prakse. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča in ob primerni uporabi 367. a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 revizija namreč ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila (sklepi Vrhovnega sodišča RS X Ips 774/2008 in X Ips 776/2008, oba z dne 21. 1. 2009, X Ips 151/2008 in X Ips 238//2009, oba z dne 9. 4. 2009, X Ips 387/2009 z dne 16. 12. 2009 in X Ips 414/2009 z dne 21. 1. 2010).

9. V prvem odstavku 67. člena ZTel-1 je namreč določeno, da se šteje, da ima operater po tem zakonu pomembno tržno moč, če ima na območju Republike Slovenije na določenem storitvenem segmentu trga več kot 25 % delež iste gospodarske dejavnosti, pri čemer se tržni delež operaterjev, ki so odvisna in obvladujoča podjetja v smislu zakona, ki ureja varstvo konkurence, upošteva skupaj in v celoti za vse te operaterje. Drugi odstavek 67. člena ZTel-1 določa, da Agencija lahko določi, da ima pomembno tržno moč tudi operater ali operaterji z manj kot 25 % določenega trga oziroma da operater ali operaterji z več kot 25 % določenega trga nimajo pomembne tržne moči, tretji odstavek istega člena pa, da Agencija pri odločanju glede tega, ali ima operater pomembno tržno moč, upošteva operaterjevo možnost vplivanja na tržne pogoje, obseg njegovega poslovanja v primerjavi z velikostjo trga, njegovo obvladovanje sredstev za dostop do končnih uporabnikov, njegov dostop do finančnih virov in njegove izkušnje pri zagotavljanju proizvodov in storitev. Navedena določba jasno in nedvoumno toženi stranki v drugem odstavku daje možnost odločanja po prostem preudarku ob uporabi dodatnih kriterijev, določenih v tretjem odstavku. V skladu s četrtim odstavkom 67. člena Agencija odloči o tem, da ima posamezen operater pomembno tržno moč z odločbo po uradni dolžnosti ali na predlog operaterja, zoper katero je v skladu 2. členom ZUS-1 zagotovljeno sodno varstvo pred upravnim sodiščem.

10. Revidentka v okviru 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 zatrjuje tudi odstop od sodne prakse glede vprašanja odločanja po prostem preudarku s sklicevanjem na odločbe Vrhovnega sodišča (I Up 1488/2006, U 2303/2004, U 1294/94) in odločbo Ustavnega sodišča RS Up-84/94. V navedenih odločbah je Vrhovno sodišče zavzelo stališče, da kadar organ odloča po prostem preudarku, mora biti odločba izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom zakona, zato mora biti diskrecijska odločitev obrazložena. Ustavno sodišče RS je v navedeni odločbi zavzelo stališče, da morajo organi pri odločanju po prostem preudarku narediti oceno zakonskega dejanskega stanu, navesti stanje stvari, pomembno za zakonito in pravilno odločbo, dokaze, ki utemeljujejo obstoj teh dejstev, in preudarke, ki so upravni organ vodili pri odločanju.

11. Po presoji Vrhovnega sodišča v izpodbijani sodbi tudi ne gre za zatrjevani odstop od sodne prakse, saj je sodišče prve stopnje ravnalo v skladu z navedenimi odločbami Vrhovnega in Ustavnega sodišča, ko je ugotovilo, da je tožena stranka diskrecijsko pravico uporabila v skladu z njenim namenom (ki je tudi po presoji Vrhovnega sodišča zagotovitev konkurence), s tem ko je v postopku določitve operaterja s pomembno tržno močjo (po prvem odstavku 67. člena ZTel-1) najprej ugotovila tržni delež tožeče stranke (21,29 %), nato pa tožečo stranko kljub tržnemu deležu, nižjemu od 25 %, glede na majhno odstopanje (3,71 %) določila kot operaterja s pomembno tržno močjo z dopolnilno uporabo dodatnih kriterijev po drugem in tretjem odstavku 67. člena ZTel-1, ki jih je tudi obrazložila.

12. Ker v obravnavani zadevi ne gre za pomembno pravno vprašanje, niti za odstop od sodne prakse, revidentka glede na navedeno ni izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 13. Revidentka uveljavlja tudi dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni pojem, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Da bi jih lahko Vrhovno sodišče presodilo, mora revident, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča, natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati (sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 58/2008, X Ips 428/2009 in X Ips 483/2009 in ostali).

14. Revidentka obstoj zelo hudih posledic utemeljuje z navedbami, da ji obveznosti, ki jih povzroči status operaterja s pomembno tržno močjo, nalagajo tehnološke in komercialne posege, povezane z velikimi dodatnimi stroški in investicijami (npr. za 65.098,00 EUR višja pristojbina za dovoljenje za opravljanje mobilnih javnih radijskih storitev), prav tako pa so ji zaradi tega statusa prepovedana ravnanja, ki so sicer dopustna in s katerimi bi si krepila tržni položaj.

15. Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka s temi navedbami, upoštevaje trditveno in dokazno breme, obstoja zelo hudih posledic ni izkazala. Predmet upravnega spora v obravnavani zadevi je zakonitost odločbe o določitvi operaterja s pomembno tržno močjo, v izreku katere je zgolj odločeno, da je tožeča stranka operater s pomembno tržno močjo, obveznosti, ki so posledica statusa operaterja s pomembno tržno močjo, pa se določijo naknadno. Tožena stranka v skladu z določbami ZTel-1 operaterjem s pomembno tržno močjo naloži različne obveznosti glede na razliko v tržni moči. Akt, s katerim je to odločeno, pa je samostojen akt in je zoper njega zagotovljeno sodno varstvo v drugem upravnem sporu. Po presoji Vrhovnega sodišča torej revidentka izpolnitve pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.

16. Ker revidentka ni izkazala izpolnjevanja nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.