Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V skladu z abstraktnim dejanskim stanom tretjega v zvezi s prvim odstavkom člena 186 KZ-1 je sodišče prve stopnje ugotovilo, da pridobitev premoženjske koristi ne predstavlja zakonskega znaka očitanega kaznivega dejanja, da pa je po naravi stvari ključni pogoj obstoja obravnavane hudodelske združbe pridobivanje premoženjske koristi iz naslova preprodaje prepovedane droge, enako ključno pa, glede na pomembno vlogo obtoženca, brata vodje združbe, prejemanje zaslužka za izpolnjene naloge zato, da vztraja kot njen član.
Z opozarjanjem na opis delovanja hudodelske združbe in izvršitvena ravnanja, očitana obtožencu, v aktualni fazi postopka, logičnostjo presoje, da je bistvo obravnavane hudodelske združbe pridobivanje premoženjske koristi iz naslova prometa z mamili, ključni motiv njenih članov pa iz te premoženjske koristi pridobiti določen zaslužek za opravljene naloge, ob čemer se, v nasprotju z zagovornikovim stališčem, utemeljeno sklicuje na določbo člena 77.a KZ-1 kot dopolnitev drugih določb o odvzemu premoženjske koristi, ter poudarkom, da je očitek obtožencu glede njegovega sodelovanja v hudodelski združbi izkazan na stopnji utemeljenega suma, je sodišče prve stopnje zadostilo kriteriju obrazložene sodne odločbe v skladu z zahtevami Ustave Republike Slovenije.
Ključna je ugotovitev, da za ukrep odvzema premoženjske koristi, zato pa tudi ne za ukrep začasnega zavarovanja tega odvzema, ni potrebno razpolagati s podatkom o dejanski višini pridobljene premoženjske koristi na strani obtoženca: sodišče prve stopnje je v primerih, ko bi bilo ugotavljanje premoženjske koristi zvezano z nesorazmernimi težavami ali če bi se zaradi tega postopek preveč zavlekel, pooblaščeno odmeriti znesek po prostem preudarku (člen 501 ZKP).
Pritožba se zavrne kot neutemeljena.
1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom na podlagi prvega odstavka 502.c člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) za eno leto, to je do 1. 6. 2024, podaljšalo začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, odrejeno dne 1. 6. 2022 zoper obtoženega A. A. na način, da se obtožencu in komurkoli drugemu po njegovem pooblastilu prepoveduje razpolaganje z denarnimi sredstvi do višine 39.799,53 EUR, ki se nahajajo na podračunu Republike Slovenije za sodne depozite pri Upravi RS za javna plačila, katerega imetnik je Okrožno sodišče v Ljubljani.
2. Zoper navedeni sklep je vložil pritožbo obtoženčev zagovornik iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve taksativno naštetih ustavno določenih človekovih pravic obtoženca in predlagal, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi zavrne in začasno zavarovanje zoper obtoženca odpravi.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče druge stopnje po proučitvi pritožbenih navedb, razlogov izpodbijanega sklepa ter podatkov spisa ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito, ob ustreznem upoštevanju ustavno določenih človekovih pravic obtoženca, sledilo predlogu tožilstva in začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi v navedeni obliki podaljšalo za obdobje enega leta.
5. Težišče pritožbenih navedb predstavlja zagovornikovo zatrjevanje, da v obravnavani zadevi ne pride v poštev odvzem premoženjske koristi obtoženemu A. A. in da ni izkazana nevarnost, da bi obtoženi sam ali preko drugih oseb s to premoženjsko koristjo razpolagal tako, da bi onemogočil ali precej otežil njen odvzem po končanem kazenskem postopku, pri čemer v določenem delu izpodbijana odločitev tudi nima razlogov, prvostopenjskemu sodišču pa dodatno očita, da ni opravilo presoje sorazmernosti začasnega zavarovanja. Pritožbeno sodišče v takih obrambnih navajanjih prepoznava pritožbeno kritiko o zmotnih dejanskih zaključkih prvostopenjskega sodišča in absolutno bistveni kršitvi določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka člena 371 ZKP, ki se nanašajo na temeljna pogoja za vzdrževanje obravnavanega omejevalnega ukrepa po določbi prvega odstavka člena 502 ZKP, ter očitek izostalosti razlogov o odločilnem dejstvu sorazmernosti v napadeni odločitvi. Sodišče druge stopnje pritožbene ugotovitve o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja in absolutno bistveni kršitvi določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka člena 371 ZKP ne sprejema.
6. Pritožbeno sodišče nima pomislekov v natančnost prepisa zakonskih določb in teoretičnih izhodišč, uporabljenih v sodni praksi, ki se nanašajo na ukrep odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega. Ni tudi mogoče oporekati zagovorniku, da je začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi omejevalni ukrep, ki posega v ustavno določeno človekovo pravico do zasebne lastnine po 33. členu Ustave RS. Zmotno pa pritožnik zaključuje, da dejanske okoliščine, izkazane na podlagi razpoložljivega dokaznega gradiva, ne upravičujejo sklepanja na nivoju potrebne stopnje verjetnosti, da je obtoženi A. A. v zvezi z očitanimi izvršitvenimi ravnanji prejel določeno premoženjsko korist. 7. Sodišče prve stopnje je utemeljeno izhajalo iz dejstva, da zoper obtoženega A. A. teče glavna obravnava na podlagi pravnomočne obtožnice, in sicer zaradi kaznivega dejanja neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami po tretjem odstavku v zvezi s prvim odstavkom člena 186 KZ-1 v obliki večjega števila izvršitvenih ravnanj v daljšem časovnem obdobju, ki po opisu pomenijo realizacijo visoko pozicionirane obtoženčeve vloge v hudodelski združbi na način, da kot njen član opravlja prevzeme, prenose in oddaje gotovine, povezane s kriminalno dejavnostjo prometa s prepovedano drogo kot bistva hudodelskega načrta, pa tudi oskrbuje člane hudodelske združbe s kriptiranimi telefoni. V skladu z abstraktnim dejanskim stanom tretjega v zvezi s prvim odstavkom člena 186 KZ-1 je ugotovilo, da pridobitev premoženjske koristi ne predstavlja zakonskega znaka očitanega kaznivega dejanja, da pa je po naravi stvari ključni pogoj obstoja obravnavane hudodelske združbe pridobivanje premoženjske koristi iz naslova preprodaje prepovedane droge, enako ključno pa, glede na pomembno vlogo obtoženca, brata vodje združbe, prejemanje zaslužka za izpolnjene naloge zato, da vztraja kot njen član. Ni moč spregledati, na kar je upravičeno opozorilo prvostopenjsko sodišče, da so po pravnomočni obtožnici člani hudodelske združbe pod vodstvom obtoženčevega brata B. B. le s preprodajo kokaina in konoplje, upoštevaje količino in vrednost zaobsežene droge, prejeli premoženjsko korist v višini čez 6 milijonov, od te pa je, tudi po presoji sodišča druge stopnje, upoštevaje konkretno opisane zadolžitve obtoženca, razumno sklepati, da je določen del prejel A. A. 8. Kot neutemeljena se zato izkazuje pritožbena kritika, da se v konkretnem dejanskem stanu pravnomočne obtožnice ne zatrjuje, da je obtoženi A. A. iz kriminalne aktivnosti prejel določno premoženjsko korist; takšno sklepanje namreč terja opis bistva in načina delovanja obravnavane hudodelske združbe ter nalog obtoženega A. A. kot njenega člana. Sodišče druge stopnje ne sprejema niti pritožbenega zatrjevanja, da ni izkazano, da je obtoženi dejansko prejel premoženjsko korist v določeni višini; ker je obtožnica pravnomočna, zagovornik pa ne navaja konkretnih dejstev in okoliščin, izvirajočih iz dokaznega postopka na glavni obravnavi, ki bi na obstoj potrebne stopnje verjetnosti v zvezi z delovanjem hudodelske združbe in obtožencu očitanim izvršitvenim ravnanjem lahko vplivale, je z enako verjetnostjo treba sklepati, da je obtoženi premoženjsko korist v zvezi z očitano kriminalno aktivnostjo tudi res prejel. Na v bistvenem enake pritožbene navedbe zagovornika v tem delu, namreč da odvzem premoženjske koristi obtoženemu A. A. ne pride v poštev, je na enak način kot v tej odločbi odgovorilo pritožbeno sodišče že v svojem sklepu opr. št. II Kp 25329/2021 z dne 9. 11. 2022 (del točke 4 obrazložitve).
9. Napačno je procesnopravno stališče obrambe, da je izpodbijani sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka, ker nima razlogov o tem, da glede obtoženega A. A. pride v poštev odvzem premoženjske koristi, kot odločilnem dejstvu. Z opozarjanjem na opis delovanja hudodelske združbe in izvršitvena ravnanja, očitana obtožencu, v aktualni fazi postopka, logičnostjo presoje, da je bistvo obravnavane hudodelske združbe pridobivanje premoženjske koristi iz naslova prometa z mamili, ključni motiv njenih članov pa iz te premoženjske koristi pridobiti določen zaslužek za opravljene naloge, ob čemer se, v nasprotju z zagovornikovim stališčem, utemeljeno sklicuje na določbo člena 77.a KZ-1 kot dopolnitev drugih določb o odvzemu premoženjske koristi, ter poudarkom, da je očitek obtožencu glede njegovega sodelovanja v hudodelski združbi izkazan na stopnji utemeljenega suma, je sodišče prve stopnje zadostilo kriteriju obrazložene sodne odločbe v skladu z zahtevami Ustave RS. Pritožbeno sodišče ob tem poudarja, da za ukrep odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, ni neogibno potrebno ugotoviti točne višine te dejanske koristi s strani tistega, kateremu se po določbah kazenske zakonodaje lahko odvzame; po določbi člena 501 ZKP sodišče znesek premoženjske koristi lahko odmeri po prostem preudarku, če so za to podani določeni pogoji. Logično je ugotoviti, da tudi za ukrep začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi ni nujno, da je s potrebno stopnjo verjetnosti izkazana višina te koristi, katero naj bi pridobil posameznik v zvezi s kriminalno aktivnostjo. Pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje zagrešilo očitano procesno kršitev tudi zato, ker izpodbijani sklep nima razlogov o tem, koliko sredstev naj bi si pridobil obtoženi A. A. iz naslova članstva v hudodelski združbi, se zato izkazuje kot neutemeljena.
10. Sodišče prve stopnje je pravilno sklepalo tudi na razpolagalno nevarnost obtoženega A. A., pri čemer se je upravičeno oprlo na spisovno izkazano namero obtoženca, da za razpolaganje s finančnimi sredstvi na bančnem TRR pooblasti svojega očeta (točka 12 do 15 obrazložitve napadene odločitve). Strinjati se je s pritožnikom, da pooblastitev nekoga drugega za razpolaganje s finančnimi sredstvi na določenem TRR sama po sebi ne more zadoščati za sklepanje na nevarnost razpolaganja z njimi; drugačen pomen in težo, kot to utemeljeno izhaja iz izpodbijanega sklepa, pa navedeno pridobi ob upoštevanju okoliščin zatrjevane in s potrebno stopnjo verjetnosti izkazane konkretne vpetosti obtoženca v delovanje hudodelske združbe, katere ključno gonilo je predstavljalo pridobivanje finančnih koristi v zvezi s preprodajo prepovedane droge. Zagovornik neutemeljeno očita, da je sklep o razpolagalni nevarnosti sodišče prve stopnje nerazumno vezalo na okoliščino, da so bila predmetna sredstva na začasnem računu banke; ključna ugotovitev prvostopenjskega sodišča je, da je obtoženi želel v času, ko je zoper njega odrejen pripor, pooblastiti drugo in to sorodstveno povezano oseb, za razpolaganje s temi finančnimi sredstvi, pri čemer ni bistveno, na kakšnem računu točno so se ta sredstva nahajala. Dejstvo, da je bilo sodišče prve stopnje, preko notarja, ki je zaprošal za obisk pripornika, seznanjeno z obtoženčevo namero, ne izključuje upravičenosti ocene o razpolagalni nevarnosti glede sredstev, ki bi lahko bila predmet odvzema po členu 74 KZ-1; pripornik na drugačen način, kot je bilo v konkretnem primeru, ne more pooblastiti tretje osebe, torej brez dovoljenja obiska notarja s strani sodišča. 11. Ne drži pritožnikova ocena, da izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti v delu, ki se nanaša na kriterij sorazmernosti. Res sodišče prve stopnje ni navedlo konkretnega zneska, katerega naj bi si obtoženi A. A. pridobil z očitanim sodelovanjem v predmetni hudodelski združbi; vendar zagovornik spregleda vse tisto, kar je sodišče druge stopnje zapisalo v točki 9 obrazložitve te odločbe. Ključna je ugotovitev, da za ukrep odvzema premoženjske koristi, zato pa tudi ne za ukrep začasnega zavarovanja tega odvzema, ni potrebno razpolagati s podatkom o dejanski višini pridobljene premoženjske koristi na strani obtoženca: sodišče prve stopnje je v primerih, ko bi bilo ugotavljanje premoženjske koristi zvezano z nesorazmernimi težavami ali če bi se zaradi tega postopek preveč zavlekel, pooblaščeno odmeriti znesek po prostem preudarku (člen 501 ZKP), na kar je, v postopku odločanja o ugovoru zagovornika zoper sklep o odreditvi začasnega zavarovanja,1 upravičeno opozorilo že prvostopenjsko sodišče. V taki situaciji je presojo sorazmernosti v delu, ki se nanaša na primerjavo zneska, ki je predmet začasnega zavarovanja, in zneska, ki bi lahko prišel v poštev kot predmet ukrepa odvzema premoženjske koristi po končanem kazenskem postopku, prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu v primerni meri opravilo z navedbo zneska, katerega naj bi si pridobili člani hudodelske združbe, katere del je bil obtoženi A. A., s preprodajo prepovedanih drog kokain in konoplja, ob upoštevanju vrednosti za kilogram mamila, ter navedbo zneska, ki je predmet začasnega zavarovanja; tudi po oceni pritožbenega sodišča je očitno primerno, glede na vsebino pravnomočnega očitka, ob primerjavi zneskov 6.169.000,00 EUR in 39.799,53 EUR, sklepati, da je kriteriju sorazmernosti zadoščeno (točka 18 obrazložitve izpodbijanega sklepa). Zagovornik se lahko s to oceno ne strinja; vendar je tudi pritožbeno sodišče, enako kot sodišče prve stopnje, pri odločanju dolžno uporabljati merilo presoje, ki pritiče povprečno razumnemu posamezniku.
12. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, sodišče druge stopnje pa pri presoji izpodbijanega sklepa ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (peti odstavek člena 402 ZKP), je pritožbo zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.
1 Sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. XX K 25329/2021, z dne 12.9.2022, točka 14 obrazložitve.