Jedro

Obravnavana tožnikova prošnja za dodelitev BPP se med drugim nanaša na pravno svetovanje in sestavo pravnega mnenja v zvezi z možnostjo pogojnega in predčasnega odpusta. Za pravno svetovanje, ki je oblika BPP iz prve alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP, se po tretjem odstavku istega člena ZBPP šteje preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja, ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev ter postopkov za njihovo zavarovanje. Tudi BPP v tej obliki pa je mogoče dodeliti le v zvezi s sodnimi postopki, saj ZBPP za druge vrste postopkov dodelitve BPP ne omogoča.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

Izpodbijana odločba

1.Z izpodbijano odločbo Bpp 1020/2024 z dne 16. 10. 2024 je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) za pravno svetovanje in pripravo pisnega pravnega mnenja glede pogojnega in predčasnega odpusta, glede možnosti prestajanja kazni v tujini, glede možnosti odprave ukrepa izgona iz Republike Slovenije (v nadaljevanju: RS) in odprave odločitve sodišča glede plačila stroškov, na katere je bil tožnik obsojen s sodbo, ki še ni pravnomočna.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je tožnik po pooblaščenem odvetniku 3. 10. 2024 vložil obravnavano prošnjo za dodelitev BPP. Toženka pojasnjuje, da mora v skladu z določbami 11. do 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) prosilec za dodelitev BPP kumulativno izpolnjevati tako materialni oziroma t.i. subjektivni kriterij, kot tudi objektivni oziroma t.i. vsebinski kriterij iz 24. člena ZBPP. Na podlagi prvega odstavka tega člena ZBPP toženka presoja okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v njej verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. V tretjem odstavku 24. člena ZBPP je nato določeno, kdaj se šteje, da je zadeva očitno nerazumna. Toženka citira še 1. člen ZBPP, po katerem je namen BPP uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, in 7. člen ZBPP, po katerem se BPP lahko dodeli za pravno svetovanje, zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči ter pred Ustavnim sodiščem RS in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v RS, ki so pristojne za izvensodno reševanje sporov, ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Kot ugotavlja, tožnik prosi za BPP za pravno svetovanje in pripravo pisnega mnenja glede pogojnega in predčasnega odpusta, glede možnosti prestajanja kazni zapora v tujini, glede možnosti odprave ukrepa izgona iz RS in glede odprave odločitve sodišča o stroških postopka.

3.Iz nadaljevanja obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila tožniku že dodeljena BPP, in sicer: z odločbo Bpp 248/2023 z dne 27. 3. 2023 redna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Kopru I K 80052/2022; z odločbo Bpp 330/2023 z dne 29. 6. 2023 redna BPP za sestavo in vložitev izjave o odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti (v nadaljevanju: ZVZ), ki ga je podalo Vrhovno državno tožilstvo v zadevi Vrhovnega sodišča XI Ips 80052/2022; z odločbo Bpp 474/2023 z dne 29. 6. 2023 redna BPP za sestavo in vložitev ustavne pritožbe zoper sodbo Vrhovnega sodišča XI Ips 80052/2022 z dne 13. 4. 2023, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Kopru I Kp 80052/2022 z dne 23. 1. 2023 in sklepom Okrožnega sodišča v Kopru I K 80052/2022 z dne 7. 1. 2023; z odločbo Bpp 888/2023 z dne 23. 11. 2023 redna BPP v obliki pravnega svetovanja pri odvetniku zaradi preučitve tožnikovega pravnega položaja in sestave pisnega mnenja, in sicer v obsegu trajanja do ene ure, kar vključuje tudi preučitev stanja in dokumentacije ter sestave pisnega mnenja o tožnikovih možnostih, vključno z mnenjem glede možnosti prestajanja kazni zapora v Avstriji; ter z odločbo Bpp 331/2023 z dne 28. 3. 2024 redna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v ponovnem kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Kopru I K 80052/2022 zoper tožnika kot obtoženca. V vseh zadevah je sodišče na tožnikov predlog kot izvajalca BPP določilo odvetnika A. A.

4.Toženka na podlagi navedenega ugotavlja, da je bilo tožniku zagotovljeno sodno varstvo z BPP v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Kopru I K 80052/2022, in sicer pred sodiščem prve in druge stopnje, tako v rednem kot v ponovljenem postopku, v katerem je bila izdana sodba, ki še ni pravnomočna, dalje, sodno varstvo z BPP mu je bilo zagotovljeno tudi za sestavo in vložitev izjave o odgovoru Vrhovnega državnega tožilstva na ZVZ ter za sestavo in vložitev ustavne pritožbe zoper sodbo Vrhovnega sodišča XI Ips 80052/2022 z dne 13. 4. 2023 in tudi glede možnosti prestajanja kazni zapora v tujini (Avstriji). Kolikor tožnik zaproša za dodelitev BPP za svetovanje glede možnosti prestajanja kazni zapora v tujini, mu je BPP torej že bila dodeljena, in sicer z odločbo Bpp 888/2023 z dne 23. 11. 2023, zato je v tem delu prošnja celo nedovoljena, sicer pa jo toženka ocenjuje kot preuranjeno in očitno nerazumno iz razlogov, ki jih pojasnjuje v nadaljevanju.

5.V delu, v katerem tožnik prosi za dodelitev BPP za svetovanje glede, kot je navedel, možnosti odprave ukrepa izgona iz RS, toženka pojasnjuje, da se skladno s 27. členom Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju: ZIKS-1) tujec, ki mu je izrečena stranska kazen izgona tujca iz države, odstrani po pravnomočnosti sodbe oziroma po odpustu iz zavoda. Glede na to, da sodba, s katero je bila tožniku izrečena takšna stranska kazen, še ni pravnomočna (kar je navedel tožnik sam, toženka pa preverila z vpogledom v K vpisnik), tožnik pa je imel možnost zoper to sodbo vložiti pravno sredstvo, za kar mu je bila tudi zagotovljena redna BPP, je prošnja za dodelitev BPP v tem delu po oceni toženke preuranjena in očitno nerazumna. Iz istega razloga - torej, ker sodba še ni pravnomočna, saj je tožnik imel in izkoristil možnost vložiti pravna sredstva, za kar mu je bila dodeljena tudi redna BPP - je toženka kot preuranjeno in očitno nerazumno zavrnila tudi tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in pripravo pisnega mnenja glede odprave odločitve sodišča o plačilu stroškov postopka.

6.V delu, v katerem se tožnikova prošnja za BPP nanaša na pravno svetovanje in pripravo pisnega mnenja glede pogojnega in predčasnega odpusta, pa toženka pojasnjuje, da pogojni in predčasni odpust ureja ZIKS-1, ki v 8. členu določa, da se odločbe, izdane na podlagi 107. člena ZIKS-1 (pogojni odpust) in 108. člena ZIKS-1 (predčasni odpust), izdajajo skladno z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek (Zakon o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju: ZUP). Postopek glede pogojnega in predčasnega odpusta se torej ne vodi kot sodni, temveč upravni postopek, kar pomeni, da ne gre za sodno uveljavljanje varstva pravic v smislu 1. člena ZBPP oziroma je prošnja neutemeljena v smislu 24. člena ZBPP. Ker BPP ni mogoče dodeliti za pravno svetovanje oziroma zastopanje pri dejanjih, ki niso neposredno vezana na sodne postopke, posledično v tem delu tožniku ni mogoče dodeliti BPP niti zgolj za pravno svetovanje.

Tožba in nadaljnji potek upravnega spora

7.Tožnik je zoper izpodbijano odločbo vložil tožbo v upravnem sporu zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi ter izpodbijano odločbo spremeni tako, da v celoti ugodi njegovi prošnji za BPP za prvi pravni posvet, za pravno svetovanje in sestavo pravnega mnenja glede pogojnega in predčasnega odpusta, glede možnosti prestajanja zaporne kazni v tujini, glede možnosti odprave ukrepa izgona tujca iz RS in glede možnosti, da bi ga sodišče vpisalo v Schengenski informacijski sistem (SIS), kot izvajalca BPP pa določi odvetnika A. A. Zahteva tudi, da mu toženka povrne stroške tega upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

8.V tožbi navaja, da ni priznal krivde, saj ni storil očitanega mu kaznivega dejanja, da je sodišče del postopka prevajalo v napačen jezik, da ni zaslišalo vseh prič in da je tožniku kršilo postopkovne pravice. Ker mu je bila izrečena stranska kazen izgona iz RS in ima kot tujec možnost prestajanja kazni zapora v tujini, poleg tega pa obstaja nevarnost vpisa v SIS, se je želel posvetovati z odvetnikom. Dodaja, da je bila drugim prosilcem (na primer z odločbo Bpp 748/2024) BPP za posvet in sestavo takšnega pravnega mnenja dodeljena, zato je tožnik diskriminiran v primerjavi z njimi. Da ima možnosti za uspeh v konkretni zadevi, kaže to, da se je glede neustavnosti 308. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1) izjasnila že ustavna sodnica dr. Neža Kogovšek Šalamon v odklonilnem ločenem mnenju k sklepu Ustavnega sodišča U-I-475/22, Up-1729/22 z dne 3. 5. 2023. Meni torej, da je izpolnjen vsebinski pogoj za dodelitev BPP in da je diskriminiran v primerjavi z upravičenci, ki jim je bila BPP za isto pravno sredstvo odobrena (na primer Bpp 175/23), kar predstavlja kršitev 2., 14. in 21. člena Ustave Republike Slovenije ter 5. in 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju: EKČP). Poudarja, da se toženka ne more postavljati v vlogo Vrhovnega sodišča. Nato tožnik citira zakonske določbe, ki so relevantne za ugotavljanje materialnega položaja prosilca za dodelitev BPP. Navaja, da je diskriminiran v primerjavi z upravičenci, ki jim je BPP v celoti odobrena in jim v dohodek ne štejejo otroških dodatkov in kmetijskih subvencij, ter da mu je s tem kršena pravica do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave). Ugovarja tudi, da je odločitev o zavrnitvi prošnje za BPP pomanjkljivo obrazložena. Kot dokaz je v tožbi predlagal izpodbijano odločbo, priložil je še napotnico Okrožnega sodišča v Kopru Bpp 748/24 z dne 18. 7. 2024 (drugih dokaznih listin tožnik v tožbi ni konkretno opredelil niti priložil), predlagal pa je tudi svoje zaslišanje.

9.Toženka je sodišču predložila Bpp spise, ki se nanašajo na obravnavano zadevo, odgovora na tožbo pa ni podala.

10.Sodišče je v tem upravnem sporu odločilo brez glavne obravnave. Po določbi zadnje alineje drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) lahko namreč sodišče odloči brez glavne obravnave, če odloča le na podlagi listin in so se stranke strinjale, da se glavna obravnava ne opravi, pri čemer sodišče ni vezano na dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v postopku izdaje upravnega akta. V tem upravnem sporu sta obe stranki podali takšno pisno izjavo, s katero sta se strinjali, da sodišče odloči brez glavne obravnave. Vsled tega sodišče tudi ni izvedlo dokaza z zaslišanjem tožnika.

K I. točki izreka:

11.Tožba ni utemeljena.

12.Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost s tožbo izpodbijane odločbe, s katero je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo z dne 3. 10. 2024 za dodelitev BPP za pravno svetovanje in pripravo pisnega mnenja glede pogojnega in predčasnega odpusta, glede možnosti prestajanja kazni zapora v tujini, glede možnosti odprave kazni izgona tujca iz RS in glede odprave odločitve sodišča glede plačila stroškov postopka.

13.Po presoji sodišča podlage za odpravo izpodbijane odločbe ni. Toženka je v svoji obrazložitvi navedla bistvene razloge za odločitev, ki jim sodišče, kolikor iz obrazložitve te sodbe ne izhaja drugače, lahko sledi in jih zato na tem mestu ponovno ne navaja (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), glede na tožbene navedbe pa še dodaja:

14.V skladu s prvim odstavkom 1. člena ZBPP je namen BPP uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati, pri čemer se BPP, kot izhaja iz prvega odstavka 2. člena ZBPP, dodeli na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon. Podrobneje ZBPP v prvem odstavku 7. člena določa, da se BPP po tem zakonu lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami in osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Kot je predpisano v tretjem odstavku 11. člena ZBPP, se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom. Tako se po prvem odstavku 24. člena ZBPP pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, poleg ostalega predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v tej zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prva alineja navedene zakonske določbe). V skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna med drugim, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

15.Kot izhaja iz navedenih zakonskih določb, je namen BPP po ZBPP upravičencem omogočiti dejanski dostop do sodišč in zagotoviti, da socialni položaj posameznika ne bo predstavljal nepremostljive ovire za sodno varstvo njegovih pravic. Enakopravnost iz prvega odstavka 1. člena ZBPP se torej nanaša na omogočanje sodnega varstva vsem enako, ne glede na njihov socialni položaj (primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 19/2022 z dne 1. 2. 2022). Tako je tudi Ustavno sodišče v odločbi U-I-161/12 z dne 20. 2. 2014 pravico do BPP opredelilo v okviru pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Pri svoji presoji je upoštevalo, da ZBPP sledi zagotavljanju pravice do enakosti pred sodiščem (tj. da imajo vsi brez vsakršnega razlikovanja enake možnosti za sojenje pred istimi sodišči in po istih postopkovnih pravilih). Vse navedeno pa dalje pomeni, da se BPP po ZBPP ne more dodeliti za nesodne postopke, med katere spada tudi upravni postopek. Za takšen (torej upravni) postopek gre, kadar upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil v upravnih zadevah, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank (prvi odstavek 1. člena ZUP). Na podlagi drugega odstavka 2. člena ZUP se šteje, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki zadevi vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo, oziroma če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari.

16.Obravnavana tožnikova prošnja za dodelitev BPP se med drugim nanaša na pravno svetovanje in sestavo pravnega mnenja v zvezi z možnostjo pogojnega in predčasnega odpusta. Za pravno svetovanje, ki je oblika BPP iz prve alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP, se po tretjem odstavku istega člena ZBPP šteje preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja, ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev ter postopkov za njihovo zavarovanje. Tudi BPP v tej obliki pa je mogoče dodeliti le v zvezi s sodnimi postopki, saj ZBPP za druge vrste postopkov dodelitve BPP ne omogoča (primerjaj sodbe tega sodišča I U 416/2015 z dne 23. 3. 2015, II U 91/2020 z dne 27. 5. 2020, II U 109/2020 z dne 17. 6. 2020, II U 236/2020 z dne 14. 10. 2020 in I U 1183/2023 z dne 9. 10. 2023).

17.Kot je pravilno pojasnila toženka, odpust obsojencev ureja ZIKS-1, in sicer v 3. poglavju, pri čemer je pogojni odpust urejen v določbah od 105. do 107.a člena ZIKS-1, predčasni odpust pa v določbah 108. člena ZIKS-1. Toženka je pravilno pojasnila tudi, da se po prvem odstavku 8. člena ZIKS-1 odločbe, izdane na podlagi 107. in 108. člena tega zakona, izdajajo po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. To pomeni, da gre v teh primerih za odločanje v upravni in ne v sodni zadevi, kar pomeni, da pravno svetovanje in sestava pravnega mnenja v zvezi s tem ne pomenita uresničevanja pravice do sodnega varstva (prvi odstavek 1. člena ZBPP v zvezi s 23. členom Ustave), zato v ZBPP ni podlage za drugačno odločitev, kot jo je sprejela toženka in zanjo tudi navedla ustrezne razloge.

18.Glede dodelitve BPP za pravno svetovanje o možnosti odprave kazni izgona tujca iz države, sodišče ugotavlja, da je ta kot stranska kazen (glej tretji odstavek 44. člena KZ-1) urejena v 48.a členu KZ-1, po katerem sme sodišče izreči tujcu izgon z ozemlja RS za čas od enega do petih let, če mu je izreklo kazen za kaznivo dejanje, za katero se sme izreči kazen več kot dveh let zapora, in če je na podlagi njegovih osebnih okoliščin podana resna grožnja za javni red ali javno varnost (prvi odstavek). Trajanje izgona se šteje od dneva pravnomočnosti sodbe. Čas, prebit v zaporu, se ne všteva v čas trajanja te kazni (drugi odstavek). Če se kazen izgona tujca iz države izvrši več kot dve leti po pravnomočnosti sodbe, s katero je bil izgon izrečen, sodišče pred izgonom ponovno oceni, ali so še podane osebne okoliščine, ki so bile podlaga za odločitev o izgonu (tretji odstavek). Izgon tujca iz države oziroma njegovo izvršitev ureja še 127. člen ZIKS-1. Ta v prvem odstavku določa, da policija tujca, ki mu je izrečena stranska kazen izgona tujca iz države, odstrani iz države po pravnomočnosti sodbe oziroma po odpustu iz zavoda. Zavod najmanj 60 dni pred predvidenim odpustom obsojenca, ki mu je bil izrečen izgon tujca iz države in bo na dan predvidenega odpusta minilo več kot dve leti od pravnomočnosti sodbe, s katero je bil izrečen ta ukrep, o predvidenem odpustu obvesti sodišče, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji, da po uradni dolžnosti presodi, ali so še podane osebne okoliščine, ki so bile podlaga za odločitev o izgonu (drugi odstavek). Zavod na zahtevo sodišča posreduje podatke o vedenju obsojenca v zavodu v roku petih dni od prejema zahteve (tretji odstavek). Sodišče v 15 dneh od prejema obvestila o predvidenem odpustu obsojenca opravi presojo in s sklepom odloči, ali naj se izgon tujca iz države izvrši. Zoper sklep sodišča je v treh dneh od vročitve sklepa dovoljena pritožba na višje sodišče, ki odloči v treh dneh od prejema pritožbe. Sodišče posreduje izvod sklepa zavodu (četrti odstavek). Zavod najmanj osem dni pred predvidenim odpustom obsojenca, za katerega je treba izvršiti izgon tujca iz države, o tem obvesti policijo, ki izgon izvrši v skladu z zakonom, ki ureja tujce (peti odstavek).

19.Iz citiranih zakonskih določb izhaja, da se tujec, ki mu je bila izrečena stranska kazen izgona iz države, odstrani iz države šele po pravnomočnosti sodbe, s katero mu je bil izrečen izgon, sodišče pa pred izvršitvijo izgona izda poseben sklep, zoper katerega je dovoljena pritožba. V obravnavani zadevi pa med strankama ni sporno, da v ponovnem postopku Okrožnega sodišča v Kopru I K 80052/2022 izdana sodba z dne 19. 8. 2024, s katero je bila tožniku izrečena stranska kazen izgona, v času izdaje izpodbijane odločbe še ni bila pravnomočna. V smislu vsega povedanega zato tudi sodišče lahko sledi presoji toženke, da je prošnja za dodelitev BPP v zvezi s tem preuranjena. Obenem je toženka pravilno izpostavila, da je bila tožniku za kazenski postopek že z drugo odločbo (Bpp 331/2024 z dne 28. 3. 2024) dodeljena redna BPP za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem prve in druge stopnje, zato bi bila ponovna dodelitev BPP (in je posledično obravnavana prošnja) v tem delu očitno nerazumna, saj tožnik že ima BPP za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi s sodbo z dne 19. 8. 2024, torej za vložitev pravnega sredstva zoper to sodbo, zato ne potrebuje dodatnega pravnega svetovanja v zvezi s tem s strani izvajalca, ki mu že nudi BPP.

20.Prav tako je glede uveljavljanega pravnega svetovanja v zvezi z odpravo odločitve sodišča o plačilu stroškov postopka toženka ustrezno pojasnila, da sodba, s katero je bilo tožniku naloženo plačilo stroškov postopka, še ni pravnomočna, tožniku pa je bila za vložitev pravnega sredstva zoper sodbo, vključno s stroškovno odločitvijo, dodeljena BPP z odločbo Bpp 331/2023 z dne 28. 3. 2024. Ker je namen BPP po ZBPP uresničevanje pravice do sodnega varstva in je tožnik v obravnavanem primeru pravico do sodnega varstva s pomočjo BPP že uresničil, bi bila tudi po presoji sodišča drugačna odločitev od izpodbijane (ugoditev prošnji za BPP) v nasprotju z ZBPP in njegovim namenom.

21.Glede tistega dela prošnje, v katerem tožnik prosi za dodelitev BPP za svetovanje glede možnosti prestajanja kazni zapora v tujini, je toženka ugotovila, da je bila tožniku BPP za tovrstno storitev že dodeljena, in sicer z odločbo Bpp 888/2023 z dne 23. 11. 2023. Navedene ugotovitve tožnik v tožbi konkretizirano ne izpodbija in glede tega ne navaja kakorkoli drugače. Sodišče ob tem pojasnjuje, da bi toženka prošnjo za BPP v delih, v katerih je bilo o isti stvari že pravnomočno odločeno, sicer morala zavreči po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP (v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP), po kateri organ zahtevo s sklepom med drugim zavrže, če je bilo o isti stvari že pravnomočno odločeno. Vendar ker ima zavrnitev vloge v konkretnem primeru za tožnika enak učinek, kot če bi bila njegova vloga delno zavržena, saj pomeni, da organ odloči o neutemeljenosti vloge, ki bi jo sicer ob pravilni uporabi procesnega prava moral že iz formalnih razlogov zavreči, to podlage za drugačno odločitev sodišča ne daje (glej prvo alinejo drugega odstavka 63. člena ZUS-1).

22.Po povedanem sodišče dodaja še, da so tožbene navedbe v smeri, da tožnik ni storil očitanega kaznivega dejanja, da ni priznal krivde in da so mu bile kršene postopkovne pravice, podane na pavšalni, posplošeni ravni in že zato do drugačne sodne presoje ne morejo pripeljati. Posplošeni in nedokazani so ostali tudi očitki o diskriminatornosti izpodbijane odločitve in v tej zvezi kršitvi določb Ustave in EKČP v zvezi s 1. členom ZBPP, saj tožnik ni konkretiziral vsebine in ne predložil odločb, ki bi jih bilo mogoče primerjati z izpodbijano odločbo, niti ni konkretno obrazložil okoliščin drugih primerov, na katere se povsem splošno sklicuje, tako da bi bilo mogoče presoditi, da so v bistvenem enaki obravnavani zadevi, ter napraviti zaključek o neenaki obravnavi tožnika. Zgolj predložena napotnica Bpp 748/24 z dne 18. 7. 2024, iz katere niso razvidne okoliščine tam obravnavanega primera, za to ne zadostuje. Tudi sicer tožbeni ugovori, kot že rečeno, ostajajo na ravni pavšalnih in neizkazanih zatrjevanj. Ker izpodbijana odločba ne temelji na stališču, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, pa tudi vse s tem povezane tožbene navedbe za sprejeto odločitev niso bistvene.

23.Glede na vse navedeno je moralo sodišče tožbo zoper izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrniti (63. člen ZUS-1).

K II. točki izreka:

24.Odločitev o stroških upravnega spora temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

25.Tožnik je hkrati s tožbo podal predlog za taksno oprostitev, zato sodišče še pojasnjuje, da se sodna taksa v tem postopku, upoštevajoč šesti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in na tej podlagi ustaljeno sodno prakso, ne plača. Ker je torej tožnik plačila sodne takse v tem upravnem sporu oproščen že glede na zakon, sodišče o tem ne bo odločalo s sklepom.

Zveza:

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 1, 1/1 Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (1978) - ZIKS - člen 8, 8/1, 107, 108

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.