Jedro

Zakon res družbeniku nalaga, da dokaže, da dolžnik ni insolventen. Vendar za obravnavani primer pritožnik te možnosti nima, saj dokazil, razen že predloženih, sploh ne more predložiti. Iz predloženih dokazil – bilance stanja – izhaja, da insolventnosti res ni.

Pritožbene navedbe so konkretne, omejene s tem, da je pritožniku onemogočeno, da bi predložil še druge listinske dokaze. Na drugi strani je le domneva insolventnosti, ki ni z ničemer podprta (temelji le na dejstvu, da je predlog za začetek stečajnega postopka vložil dolžnik), zato višje sodišče zaključuje, da je pritožniku to domnevo uspelo omajati. Zaradi pomanjkanja podatkov in dokazil o tem še ni mogoče dokončno odločiti, temveč bo to potrebno presoditi pred sodiščem prve stopnje. Če bi to presojalo prvič šele višje sodišče, bi bila strankam postopka vzeta ustavna pravica do pritožbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo stečajni postopek nad dolžnikom.

2. Zoper navedeni sklep se je družbenik pravočasno pritožil. Navaja, da dolžnik sploh ni insolventen, kar izhaja iz bilance stanja – dolžnik ima kar 14.593 EUR kapitala. Razlogi, da je dolžnik podal predlog za začetek stečajnega postopka, so v sporu med družbeniki dolžnika, čemur stečajni postopek ni namenjen. Pritožnik je moral podati sodno zahtevo za uresničitev pravice do obveščenosti – vpogled v poslovno dokumentacijo. Že naslednji dan po vložitvi tožbe je dolžnik vložil obravnavani predlog. Pritožnik zato tudi ne more dati natančnejših pojasnil, saj mu poslovodstvo dolžnika ves čas preprečuje vpogled v poslovno dokumentacijo. Predlog je tako očitna zloraba postopka, s katerim preostala družbenika pritožniku onemogočata uresničevanje njegovih pravic. Pritožnik je zaradi onemogočanja izvrševanja družbeniških upravičenj, nezakonitosti pri poslovanju, prikrivanja dolžnikovih prihodkov, itd., tudi vložil tožbo z zahtevo, da odstopi kot družbenik in da se mu izplača vrednost njegovega poslovnega deleža; narok je bil v zadevi že razpisan, vendar je bil zaradi začetka stečajnega postopka postopek prekinjen. Tudi zato je podana zloraba predloga s strani poslovodstva. Zoper poslovodjo dolžnika je tudi vložil kazensko ovadbo za kaznivo dejanje povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem, saj je bil predlog za začetek stečajnega postopka podan zato, da obveznosti dolžnika ne bi bile plačane, pred tem pa je poslovodja navidezno poslabšal premoženjsko stanje dolžnika. Predlog je bil podan, čeprav dolžnik ni insolventen, s tem pa bi bila pritožniku onemogočena uveljavitev njegovih pravic – izgubil bi pravni interes za vodenje obeh sodnih postopkov. Nerazumljivo in sumljivo je tudi, da je bil predlog podan 18.8.2016, sezona v najetem lokalu pa traja od maja do septembra, ko dolžnik ustvari prihodke tudi za celotno leto in se solventnost preverja po končani sezoni. Zlorabi stečajnega postopka sodišče ne sme nuditi pravnega varstva.

3. Upraviteljica je na pritožbo odgovorila, da glede na do sedaj pridobljene podatke (DDPO) stečajni dolžnik za leto 2016 izkazuje cca. 10.000,00 EUR izgube, največji upnik FURS pa je prijavil terjatev v znesku 24.915,00 EUR. Iz podatkov o premoženju dolžnika pa izhaja, da le-to predstavlja le nekaj opreme (osnovnih sredstev) in vložek v najeti lokal. Zato ocenjuje, da premoženje ne zadostuje za plačilo dolžnikovih obveznosti.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je predlog za začetek stečajnega postopka vložil dolžnik, zato velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik insolventen (1. odstavek 234. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). Če predlog za začetek stečajnega postopka vloži dolžnik, lahko družbenik dolžnika izpodbija navedeno domnevo insolventnosti iz 1. odstavka 234. člena ZFPPIPP s pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka, ki ji mora priložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen (4. odstavek 234. člena ZFPPIPP).

6. Izpodbijani sklep temelji na domnevi insolventnosti, saj je predlog za začetek stečajnega postopka vložil dolžnik. Družbenik to domnevo izpodbija, v dokaz je predložil bilanco stanja na dan 31.12.2015, torej zadnjo javno razpoložljivo bilanco stanja, predložil je še dokazila o vložitvi nepravdne zadeve, tožbe in kazenske ovadbe. Drugih dokazil, kot sam navaja, pa niti ni mogel predložiti, saj mu poslovodstvo oziroma preostala družbenika onemogočata dostop do informacij oziroma dokumentacije dolžnika, v dokaz je predlagal še postavitev izvedenca poslovno-ekonomske stroke.

7. Zakon torej res družbeniku nalaga, da dokaže, da dolžnik ni insolventen. Vendar pa za obravnavani primer višje sodišče ugotavlja, da pritožnik te možnosti nima, saj dokazil, razen že predloženih, sploh ne more predložiti. Iz predloženih dokazil – bilance stanja – izhaja, da insolventnosti res ni. Ob tem upraviteljica listin o podatkih, ki jih navaja, niti ni predložila; upoštevati pa je tudi potrebno, da v zadevi še ni bilo predloženo otvoritveno poročilo, v katerem bi bili lahko vsi potrebni podatki in računovodski izkazi, seveda pa niti rok za njegovo predložitev še ni potekel in je od začetka stečajnega postopka do izjave upraviteljice minilo manj kot tri mesece, ko se niti ne pričakuje, da bi imenovani upravitelj že lahko predložil popolne in listinsko podprte podatke.

8. Pritožbene navedbe so konkretne, omejene s tem, da je pritožniku onemogočeno, da bi predložil še druge listinske dokaze. Na drugi strani je le domneva insolventnosti, ki ni z ničemer podprta (temelji le na dejstvu, da je predlog za začetek stečajnega postopka vložil dolžnik), zato višje sodišče zaključuje, da je pritožniku to domnevo uspelo omajati. Zaradi pomanjkanja podatkov in dokazil o tem še ni mogoče dokončno odločiti, temveč bo to potrebno presoditi pred sodiščem prve stopnje. Če bi to presojalo prvič šele višje sodišče, bi bila strankam postopka vzeta ustavna pravica do pritožbe.

9. Višje sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP), v katerem bo ugotovilo, ali je dolžnik insolventen ali pa gre morda res za zlorabo instituta, kot to zatrjuje pritožnik.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.