Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Podrobneje, kaj predstavlja dohodek družine na podlagi 33. člena ZVrt, ureja Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih – Pravilnik, ki v 5. členu jasno določa, da je letni dohodek družine vsota bruto dohodkov, ki so jih družinski člani prejeli v preteklem koledarskem letu in da se v ta dohodek štejejo obdavčljivi in tudi neobdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, razen izrecno naštetih. V Zakonu o dohodnini – ZDoh-2 je v 19. členu eksplicitno navedeno, kaj se ne šteje za dohodke po tem zakonu in med naštetimi niso navedena sredstva, na katera se sklicuje revidentka, pač pa so ta sredstva navedena med dohodki, od katerih se ne plača dohodnina po 20. oziroma 26. členu ZDoh-2. Gre torej za dohodek, ki ni obdavčen, vendar pa se ob jasni določbi 5. člena Pravilnika upošteva kot dohodek družine. Zato revidentkino vprašanje, ali se pri ugotavljanju dohodka na družinskega člana upošteva tudi neobdavčene subvencije po ZDoh-2, po mnenju Vrhovnega sodišča ni vprašanje, ki bi v praksi oziroma teoriji povzročalo posebne dileme in bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava, revidentka pa tudi ni izkazala, da v sodni praksi sodišča prve stopnje glede tega vprašanja ni enotnosti.
I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.
1. Zoper prvostopenjsko sodbo je tožnica po pooblaščenki vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. 2. Revizija ni dovoljena.
3. Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo Občinske uprave Brežice, Oddelka za družbene dejavnosti z dne 25. 2. 2008, s katero je bilo odločeno, da se tožnica, ki je dne 14. 11. 2007 oddala vlogo za znižanje plačila vrtca, uvrsti v 7. plačilni razred in znaša znižano plačilo vrtca za njenega otroka 70% cene programa v vrtcu, delež Občine Brežice pa znaša 30%, znižano plačilo se uveljavi s 1. 1. 2008 in velja do 31. 12. 2008. Župan Občine Brežice je z odločbo z dne 21. 3. 2008, zavrnil revidentkino pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo.
4. Po drugemu odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden od tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih odločitvah (na primer Up 858/08 z dne 3. 6. 2008) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.
5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča gre za pomembno pravno vprašanje, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava, na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Upoštevaje sprejeto stališče o trditvenem in dokaznem bremenu in upoštevaje ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča, mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost, ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.
6. Revidentka kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja vprašanje, ali se pri ugotavljanju dohodka na družinskega člana za uveljavljanje znižanja plačila vrtca upoštevajo tudi neobdavčene subvencije po Zakonu o dohodnini, to so dohodki iz naslova kmetijsko okoljskih programov in plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike po podatkih, pridobljenih od Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki niso kot vir dohodnine upoštevani v odločbi o odmeri dohodnine.
7. Določanje plačila staršev za cene programov v vrtcih je urejeno v 32. in 32. a členu Zakona o vrtcih – ZVrt, kjer je določeno, da plačilo staršev določi občina na podlagi lestvice, ki starše razvršča v razrede, upoštevaje dohodek na družinskega člana v primerjavi s povprečno plačo na zaposlenega v RS in upoštevaje premoženje družine. Podrobneje, kaj predstavlja dohodek družine, pa na podlagi 33. člena ZVrt ureja Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih – Pravilnik (Ur. l. RS, št. 129/2006). Ta v 5. členu jasno določa, da je letni dohodek družine vsota bruto dohodkov, ki so jih družinski člani prejeli v preteklem koledarskem letu in da se v ta dohodek štejejo obdavčljivi in tudi neobdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, razen izrecno naštetih, med katerimi pa ni dohodkov iz naslova kmetijsko okoljskih programov in plačil iz naslova ukrepov kmetijske politike, za katere sicer ni treba plačati dohodnine in se nanje sklicuje revidentka. V Zakonu o dohodnini – ZDoh-2 je v 19. členu eksplicitno navedeno, kaj se ne šteje za dohodke po tem zakonu. Med naštetimi niso navedena sredstva, na katera se sklicuje revidentka, pač pa so ta sredstva navedena med dohodki, od katerih se ne plača dohodnina po 20. oziroma 26. členu ZDoh-2. Gre torej za dohodek, ki ni obdavčen, vendar pa se ob jasni določbi 5. člena Pravilnika upošteva kot dohodek družine za izračun plačila staršev za cene programov v vrtcih. Glede na navedeno po presoji Vrhovnega sodišča ne gre za vprašanje, ki bi v praksi oziroma teoriji povzročalo posebne dileme in bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava, revidentka pa tudi ni izkazala, da v sodni praksi sodišča prve stopnje glede tega vprašanja ni enotnosti.
8. Glede na to, da revidentka ni izkazala izpolnjevanja zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 9. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.