Jedro

Glede na besedilo 10. člena Zakona o odvetništvu („ne glede na določbe drugih zakonov“) je v vsakem konkretnem primeru treba presojati, kateri predpis je pri pridobivanju osebnih podatkov splošen, kateri pa specialen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Celju zavrnilo predlog I.P., ki ga zastopa odvetnik, da mu zemljiškoknjižno sodišče posreduje podatek, ali je S.Š. lastnik kakršnegakoli premoženja, evidentiranega v zemljiški knjigi. Zavzelo je stališče, da niso podani pogoji iz 199. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), ki omejuje dostop do podatkov o imetnikih pravic, vpisanih v zemljiški knjigi.

2. Predlagatelj je po odvetniku po prejemu tega sklepa vložil ponovni predlog za pridobitev zemljiškoknjižnih podatkov, podrejeno pritožbo, v kateri opozarja na določbo 10. člena Zakona o odvetništvu, ki naj bi jo prvostopenjsko sodišče spregledalo pri odločanju o predlogu, saj je odločitev oprlo samo na določbe Zakona o zemljiški knjigi. Predlagatelj v vlogi ponovno poudarja, da mu dolguje oseba zoper katero namerava vložiti tožbo, visok denarni znesek, zato potrebuje podatek o tem, ali je ta oseba lastnik nepremičnin, ker je od tega odvisna njegova odločitev, ali bo vložil zoper to osebo tožbo, kar je povezano z visokimi stroški. Zato ponovno predlaga, da sodišče prve stopnje ugodi njegovi prošnji oz. podrejeno, da to vlogo obravnava kot pritožbo in jo odstopi pritožbenemu sodišču. 3. Sodišče prve stopnje ponovnemu predlogu ni sledilo, ampak je pritožbo predložilo v reševanje Višjemu sodišču v Kopru, ki je po določbi četrtega odstavka 126. člena ZZK-1 pristojno za odločanje o pritožbah v zemljiškoknjižnih zadevah.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je določbo 199. člena ZZK-1 pravilno povzelo v izpodbijanem sklepu in celovito pojasnilo, da predlagatelj pogojev za dostop do osebnih podatkov, ki so predpisani v tej zakonski določbi, ni izkazal. Teh razlogov v pritožbi predlagatelj niti ne napada.

6. V pritožbi izpostavlja drugo pravno podlago, ko navaja, da bi mu moralo zemljiškoknjižno sodišče zahtevane podatke posredovati zaradi določbe 10. člena Zakona o odvetništvu. Po tej določbi so državni organi dolžni dati brezplačno odvetniku podatke, ki jih ta potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov. Glede na takšno besedilo zakona (»ne glede na določbe drugih zakonov«) je v vsakem konkretnem primeru treba presojati, kateri predpis je pri pridobivanju osebnih podatkov splošen, kateri pa specialen. Vendar v konkretnem primeru navedbe predloga niso takšne, da bi pri odločanju o dostopu do osebnih podatkov sploh lahko prišla v poštev določba 10. člena Zakona o odvetništvu. Zahtevani podatek namreč ne potrebuje »odvetnik pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi«, ampak potrebuje ta podatek njegov klient, da se bo odločil, ali se mu »splača« vložiti proti posojilojemalcu tožbo, ali ne. Sodišče prve stopnje je zato pravilno predlog presojalo samo po določbi 199. člena ZZK-1, saj navedbe predloga ne dajejo podlage za presojo zahteve po 10. členu Zakona o odvetništvu. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in po 2. točki drugega odstavka 161. člena ZZK-1 potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.