Jedro

Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da gre v primeru dobička iz kapitala, doseženega s prodajo nepremičnine, za obdavčljiv dohodek, ki se upošteva pri cenzusu tožnice, torej pri ugotavljanju pogojev za dodelitev pravice do otroškega dodatka in subvencije za znižanje plačila vrtca. V tožničinem primeru gre namreč za takšen dobiček iz kapitala, ki je oproščen plačila dohodnine, in sicer na podlagi 2. točke drugega odstavka 96. člena ZDoh-2. Ker gre v konkretnem primeru za obdavčljiv dohodek, ki je oproščen plačila dohodnine, se takšen dohodek po 1. točki prvega odstavka 12. člena ZUPJS ne všteva v dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice za uveljavljanje pravic iz naslova otroškega dodatka in subvencije za znižanje plačila za program vrtca. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo pa spremenilo tako, da je odpravilo odločbe tožene stranke in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se spremeni tako, da se glasi: „1.) Odpravijo se odločbe tožene stranke št. ... z dne 16. 6. 2014 in št. ... z dne 16. 6. 2014 ter odločbi Centra za socialno delo A. št. ... z dne 6. 5. 2014 in št. ... z dne 6. 5. 2014 in se zadeva vrne v novo upravno odločanje.

2.) O zadevi je potrebno odločiti v 30-ih dneh po prejemu te sodbe.

3.) Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške v višini 454,45 EUR v roku 15 dni po prejemu te sodbe, po tem roku z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki pritožbene stroške postopka v višini 299,63 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, po tem roku z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke št. ... z dne 16. 6. 2014 in št. ... z dne 16. 6. 2014 ter odločbi Centra za socialno delo A. št. ... z dne 6. 5. 2014 in št. ... z dne 6. 5. 2014 in da se tožeči stranki prizna pravica do nižje odmere plačila za vrtec za mladoletno B.B. in prizna pravica do višjega otroškega dodatka za otroka C.C. in B.B. ter sklenilo, da tožeča stranka nosi svoje stroške postopka.

Štelo je, da je tožena stranka v okviru ugotavljanja materialnega položaja tožnice pravilno vštevala dobiček iz kapitala, dosežen s prodajo nepremičnin v višini 46.915,75 EUR. Menilo je, da gre za obdavčljiv dohodek, ki ni oproščen plačila dohodnine.

2. Pritožuje se tožeča stranka. Navaja, da določilo 12. člena ZUPJS v 1. točki prvega odstavka določa, da se v dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja posameznika oziroma družine štejejo obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine. Zakon o dohodnini termina obdavčljivi dohodek ne uporablja, določa pa predmet obdavčitve, to so vsi dohodki fizične osebe, če ni v zakonu določeno drugače. V ZDoh-2 so našteti neobdavčeni dohodki in dohodnine oproščeni dohodki. Med njimi so tudi dohodki iz prodaje stanovanja, v katerem je zavezanec pred odtujitvijo prebival vsaj tri leta. Gre torej za kategorijo dohodka, ki je po 12. členu ZUPJS izvzeta iz dohodkov, ki se upoštevajo. Dohodek iz prodaje stanovanja je namreč v načelu obdavčljiv, vendar ob izpolnitvi predpisanih pogojev dohodnine oproščen. Da je navedeni dohodek oproščen dohodnine izhaja tudi iz odločbe Davčne uprave RS z dne 7. 3. 2012. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami; v nadaljevanju: ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče sicer pravilno ugotovilo dejansko stanje, pri tem tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pa napačno uporabilo materialno pravo, kakor bo obrazloženo v nadaljevanju.

5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s prvim odstavkom 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji; v nadaljevanju: ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dveh dokončnih odločb tožene stranke in s tem povezanih odločb Centra za socialno delo A., in sicer glede vloge tožnice za dodelitev otroškega dodatka oziroma vloge za znižanje plačila za program vrtca. Z dokončno odločbo z dne 16. 6. 2014 pod št. ... je toženka zavrnila pritožbo tožnice zoper odločbo Centra za socialno delo A. št. … z dne 6. 5. 2014, s katero je bilo odločeno, da se tožnici za otroka B.B. določi plačilo za program vrtca v višini 77 % cene programa za leto 2014, razliko krije Občina D.. Z dokončno odločbo št. ... z dne 16. 6. 2014 pa je bila zavrnjena pritožba tožnice zoper odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 6. 5. 2014, s katero je ta zavrnil vlogo tožnice za dodelitev otroškega dodatka.

6. V predmetni zadevi se spor nanaša na to, ali je bilo materialno stanje tožnice oziroma njene družine pravilno ugotovljeno. Pri tem je zlasti pomembno vprašanje, ali je tožena stranka v predsodnem postopku pravilno upoštevala dobiček iz kapitala dosežen s prodajo nepremičnine v višini 46.914,75 EUR. Tožena stranka in sodišče prve stopnje sta štela, da gre za obdavčljiv dohodek, ki se upošteva pri cenzusu tožnice, torej pri ugotavljanju pogojev za dodelitev vtoževanih pravic.

7. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v določilih Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami, v nadaljevanju: ZUPJS). Ta zakon določa vrste denarnih prejemkov, subvencij in plačil o katerih se odloča po tem zakonu, meje dohodkov, ki se upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki so odvisne od materialnega položaja, enoten način ugotavljanja materialnega položaja, višino določenih pravic iz javnih sredstev in postopek njihovega uveljavljanja (1. člen). O otroškem dodatku oziroma o znižanju plačila za program vrtcev po zakonu, ki ureja predšolsko vzgojo (5. in 6. člen ZUPJS) odloča Center za socialno delo. V zvezi z načinom ugotavljanja materialnega položaja je potrebno upoštevati 12. člen, ki določa kateri dohodek se upošteva v dogodek prosilca. 1. točka prvega odstavka 12. člena določa, da se vštevajo obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine. Zakon, ki ureja dohodnino je Zakon o dohodnini (Ur. l. RS, št. 117/2006 s spremembami, v nadaljevanju: ZDoh-2).

8. Po 15. členu ZDoh-2 so z dohodnino obdavčeni dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu. Pri tem so dohodki vsi dohodki in dobički, ne glede na vrsto, če ni s tem zakonom drugače določeno. Kateri so dohodki določa 18. člen (dohodek iz zaposlitve, dohodek iz dejavnosti, dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodek iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjske pravice, dohodek iz kapitala in drugi dohodki). Kaj se ne šteje za dohodek je določeno v 19. členu. Med te primere ne spada primer tožnice.

9. Za kapitalski dobiček 92. člen ZDoh-2 določa, da je to dobiček iz kapitala dosežen z odsvojitvijo kapitala. Pri tem se po 93. členu za kapital šteje nepremičnina, ne glede na to, ali je bila odsvojena v spremenjenem ali nespremenjenem stanju (1. točka). V danem primeru torej lahko govorimo, da gre za obdavčljiv dohodek.

10. Po 1. točki prvega odstavka 12. člena ZUPJS pa se ne vštevajo obdavčljivi dohodki, ki so oproščeni plačila dohodnine. Za rešitev predmetne zadeve je torej odločilnega pomena, ali je dobiček iz kapitala, dosežen z odsvojitvijo kapitala, v primeru tožnice oproščen plačila dohodnine. V tožničinem primeru, upoštevajoč tudi odločbo Davčne uprave Republike Slovenije št. ... z dne 7. 3. 2012, gre za takšen dobiček iz kapitala, ki je oproščen plačila dohodnine in sicer na podlagi 2. točke drugega odstavka 96. člena ZDoh-2. 11. Ker gre v primeru tožnice za obdavčljiv dohodek, ki je oproščen plačila dohodnine, se takšen dohodek po 1. točki prvega odstavka 12. člena ZUPJS ne všteva v dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice za uveljavljanje pravic iz naslova otroškega dodatka in subvencije za znižanje plačila za program vrtca. Navedeni dohodek bi se upošteval v kolikor bi tožnica uveljavljala upravičenja do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencije najemnine, pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, glede na 1. točko drugega odstavka 12. člena ZUPJS.

12. Na podlagi navedenega pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče napačno uporabilo materialno pravo in sicer 1. točko prvega odstavka 12. člena ZUPJS. Zaradi navedenega je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo spremeniti, kakor izhaja iz izreka te sodbe.

13. Pritožbeno sodišče je odpravilo izpodbijane odločbe tožene stranke in zadevo vrača v novo upravno odločanje, v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 82. člena ZDSS-1. 14. Tožeča stranka, ki je v pravdi uspela, ima v skladu z uspehom v pravdi (154. člen ZPP), pravico do povračila stroškov postopka. Stroški postopka so odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo in sodno prakso. Upoštevajoč vrednost spora (3.500,00 EUR) je odmerjena nagrada za postopek po tar. št. 3100 v višini 183,30 EUR, po tar. št. 3102 za narok v višini 169,20 EUR in po tar. št. 6002 v višini 20,00 EUR, skupaj 372,50 EUR in ob 22 % DDV je dolžna tožena stranka tožeči stranki povrniti 454,45 EUR. Tožeča stranka je v pritožbi uspela, zato ji je tožena stranka dolžna po tar. št. 3102 povrniti 225,60 EUR, po tar. št. 6002 20,00 EUR, upoštevajoč 22 % DDV, skupaj 299,63 EUR.

15. Pritožbeno sodišče je navedeno odločitev sprejelo v skladu z določilom 5. alineje prvega odstavka 358. člena ZPP.