Jedro

Vprašanja, ki jih revident navaja, so zastavljena le na načelni (splošni) ravni in zahtevajo le splošne odgovore, ki pa jasno izhajajo iz 7. poglavja javnega povabila (Postopek izbire kandidata pred oddajo ponudbe) in določb Zakona o urejanju trga dela.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo, vloženo zoper obvestilo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Območne službe Celje (v nadaljevanju tožena stranka), o nesprejemu tožnikove ponudbe za izvedbo projekta v okviru programa „Prvi izziv 2014“, št. 11077-208/2014-17 z dne 23. 6. 2015. 2. Z izpodbijanim aktom tožena stranka, na podlagi javnega povabila „Prvi izziv 2014“, objavljenega na spletnih straneh tožene stranke dne 30. 5. 2014, v okviru Operativnega programa za izvajanja Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, v okviru 8. prednostne osi in prednostne naložbe Trajnega vključevanja mladih na trg dela, predvsem tistih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, vključno z mladimi, ki so izpostavljeni socialni izključenosti in mladimi iz marginaliziranih skupnosti, vključno prek izvajanja jamstva za mlade v okviru operacije / programa „Prvi izziv 2014“, ni sprejela tožnikove ponudbe, ki je na navedeno javno povabilo prispela dne 17. 6. 2014. Iz obrazložitve izpodbijanega akta izhaja, da je ponudnik (tožnik) svojo odločitev o izbiri kandidatov, na katere se nanaša njegova ponudba, toženi stranki sporočil šele na dan oddaje ponudbe, zato za predlagane osebe še ni bil izdelan zaposlitveni načrt, posledično pa tožnik ni izpolnil pogoja javnega povabila, določenega v 14. a točki 6. poglavja javnega povabila, in sicer da je ponudnik pred oddajo ponudbe ravnal v skladu z določili, navedenimi v 7. poglavju javnega povabila (Postopek izbire kandidata pred oddajo ponudbe). V tem poglavju je določeno, da delodajalec odda ponudbo na javno povabilo po poteku roka za prijavo na prosto delovno mesto in po opravljeni izbiri kandidata, za katerega je Zavod ugotovil smiselnost vključitve. V javnem povabilu je še navedeno, da je več o postopku pred oddajo ponudbe na spletni strani Zavoda, kjer je objavljeno javno povabilo, na voljo pa je tudi tam navedena brezplačna telefonska številka Kontaktnega centra.

3. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu. Predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi in spremeni izpodbijano sodbo tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavi in mu zadevo vrne v novo sojenje, v vsakem primeru pa toženi stranki naloži povrnitev vseh stroškov postopka z zamudnimi obrestmi.

4. Revizija ni dovoljena.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

6. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

7. Revident kot pomembno pravno vprašanje navaja, „da se v konkretnem primeru zastavlja pravno vprašanje, če je bila tožene stranka kot nosilec javnih pooblastil dolžna določiti vse pogoje vključitve v program „Prvi izziv 2014“, vključno z načinom in rokom sporočanja izbranih kandidatov, v besedilo javnega povabila kot svojevrstnega oblastnega akta“ ter še „Naslednje pravno vprašanje je, če je bila priprava zaposlitvenega načrta za kandidata nujen predpogoj za oddajo ponudbe, glede na to, da je tožena stranka zaposlitvene načrte pripravljala šele po sprejemu obvestila o izbiri kandidatov in ponudbe.“

8. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi VSRS X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012, X Ips 302/2013 z dne 13. 2. 2014, X Ips 360/2013 z dne 9. 7. 2015 in X Ips 86/2015 z dne 4. 11. 2015). Revident iz razlogov, ki so pojasnjeni v nadaljevanju obrazložitve, teh zahtev ni izpolnil. 9. Vprašanja, ki jih revident navaja, so namreč zastavljena le na načelni (splošni) ravni in zahtevajo le splošne odgovore, ki pa jasno izhajajo iz 7. poglavja javnega povabila (Postopek izbire kandidata pred oddajo ponudbe) in določb Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD).

10. V zvezi z (ne)določnostjo roka za sporočanje izbranih kandidatov je v 7. poglavju javnega povabila določeno, da „delodajalec odda ponudbo na javno povabilo po poteku roka za prijavo na prosto delovno mesto in po opravljeni izbiri kandidata, za katerega je Zavod ugotovil smiselnost vključitve“. Iz navedene določbe jasno izhaja časovno zaporedje dejanj, ki morajo biti opravljena pred oddajo ponudbe. Tožena stranka mora najprej za (s strani delodajalca) izbrane kandidate preveriti smiselnost njihove vključitve v program aktivne politike zaposlovanja, kar stori z izdelavo zaposlitvenega načrta (114. člen ZUTD(1)). Odgovor na drugo revidentovo vprašanje o obveznosti priprave zaposlitvenega načrta torej izhaja iz navedene določbe ZUTD. S časovnega vidika sporočitve izbranih kandidatov pa to pomeni, da je šele po seznanitvi tožene stranke z izbiro kandidatov omogočeno ugotavljanje tožene stranke o smiselnosti njihove vključitve v okviru zaposlitvenega načrta in so šele potem izpolnjeni pogoji za oddajo delodajalčeve ponudbe na javno povabilo.

11. V zvezi z določljivostjo načina sporočanja izbranih kandidatov, ki ga revident tudi problematizira v prvem izpostavljenem vprašanju, pa Vrhovno sodišče poudarja, da je pomembnost pravnega vprašanja po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča(2) revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se ne nanašajo na vsebino zadeve oziroma niso bistvena za odločitev v konkretni zadevi. Določljivost načina sporočanja izbranih kandidatov pa v obravnavanem primeru ni bistvena za odločitev v konkretni zadevi, ker tožena stranka in sodišče prve stopnje nista nasprotovala (telefoničnemu) načinu sporočanja, temveč sta štela, da revident ni dokazal, da je telefonično sporočil osebne podatke oseb, ki jih želi zaposliti. Slednje pa je del dejanskega stanja, ki ga v reviziji ni mogoče izpodbijati (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). V posledici tega tudi uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan.

12. Ker uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 13. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

(1) ZUTD v 114. členu določa:

(1) Brezposelne osebe in prijavljeni iskalci zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, imajo pravico in obveznost do vključitve v ukrepe APZ na podlagi zaposlitvenega načrta.

(2) Zaposlitveni načrt za vključitev v ukrepe APZ ni potreben, kadar je to za posamezen ukrep določeno v katalogu APZ.

(3) Vključitev v ukrep APZ lahko predlaga oseba ali zavod. Če ne pride do dogovora, lahko oseba ravna po določbi petega odstavka 113. člena tega zakona.

(4) Akt o vključitvi je napotnica ali pogodba. Vrsta akta za vključitev v posamezen program se opredeli v katalogu APZ.

(5) Pri vključitvi v ukrep APZ se upoštevajo zlasti stanje na trgu dela na določenem območju in v določenem poklicu, stroški vključitve, osebne, poklicne, delovne in druge sposobnosti osebe ter njena starost, možnosti za uspešen zaključek ukrepa, želje osebe, če so utemeljene in jih je smiselno upoštevati glede na možnosti za zaposlitev v določenem okolju in obdobju, socialna ali zdravstvena oviranost osebe, razpoložljiva finančna sredstva in realne možnosti zaposlitve po zaključenem ukrepu.

(2) Primerjaj odločbe VSRS X Ips 490/2007, X Ips 249/2010, X Ips 327/2010, X Ips 455/2010, X Ips 146/2011, X Ips 490/2011, X Ips 185/2012 in X Ips 42/2013.