Jedro

Ker tožeča stranka s pozivom k predložitvi vloge na posledice zamude ni bila opozorjena, je sodišče ravnalo pravilno, da je vlogo tožeče stranke z dne 31. 1. 2013 upoštevalo. Nespoštovanje 286a. člena ZPP, ki sodišču tako ravnaje nalaga, bi pomenilo kršitev procesnih pravil. Toženka sporazumu odreka učinek, ker naj bi njena volja pri sklenitvi sporazuma – zaradi sile in grožnje, ki naj bi je bila deležna ob njegovem sklepanju – ne bila svobodna. S tem uveljavlja neveljavnost pogodbe zaradi pomanjkanja ene od predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da je posel pravno veljavno sklenjen. Zahtevka za razveljavitev pogodbe tožena stranka v tem postopku ni postavila; ne zatrjuje pa niti tega, da bi ga uveljavljala izven tega postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne ter se izpodbijana sodba in sklep potrdita.

II. Tožeča stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dovolilo spremembo tožbe (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo obveznost plačila 3.150,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega obroka do plačila (II. točka izreka). Del zahtevka za plačilo zamudnih obresti je zavrnjen (III. točka izreka). Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki v višini 614,90 EUR (IV. točka izreka).

2. Pritožuje se tožena stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevek zavrnjen v celoti. Odločitev o dopuščenosti spremembe tožbe označuje za nezakonito. Sklicuje se na prvi, drugi in tretji odstavek 286.a. čl. ZPP in meni, da tožničina vloga z dne 31.1.2013 ne bi smela biti upoštevana, ker je bila prepozno vložena. Tožničina pooblaščenka, ki je odvetnica, bi morala ravnati s profesionalno skrbnostjo. Za nepravilno označuje, da se je sodišče ukvarjalo samo s sporazumom o dogovorjeni odškodnini, ne pa s samim škodnim dogodkom. Meni, da bi moralo sodišče vsebino sporazuma vsestransko preizkusiti, ker je toženka uveljavljala napako volje. Zanika, da bi morala sprožiti nov pravdni postopek. Meni, da je že razpravljajoče sodišče imelo mandat, da odloči, ali so ugovori glede napake volje utemeljeni. Tožničin partner je z nedopustno grožnjo pri toženki povzročil strah. Strah je bil utemeljen, ker se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost za življenje in telo.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev o dopustitvi spremembe tožbe je v pritožbi označena kot nezakonita, razlogov za nasprotovanje sklepu o dopustitvi spremembe tožbe pa pritožba ne navaja. V odgovor na ta očitek zato velja zgolj opozoriti na 4. točko obrazložitve prvostopenjske sodbe, v kateri je pojasnjeno, da je sprememba tožbe dopuščena, ker je to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama; navedena je tudi zakonska podlaga za to odločitev. Podrobnejših pojasnil neargumentiran očitek o nezakonitosti sklepa o dopustitvi spremembe tožbe ne terja.

6. Že sodišče prve stopnje je v 6. točki obrazložitve pojasnilo, da je treba upoštevati tožničino vlogo, ki je bila vložena po izteku roka, določenega za njeno predložitev. Ker tožeča stranka s pozivom k predložitvi vloge na posledice zamude ni bila opozorjena, je sodišče ravnalo pravilno, da je vlogo tožeče stranke z dne 31.1.2013 upoštevalo. Nespoštovanje 286.a. čl. ZPP, ki sodišču tako ravnaje nalaga, bi pomenilo kršitev procesnih pravil. 7. Ker sta pravdni stranki sporno razmerje, nastalo zaradi ugriza psa, uredili z izvensodno poravnavo (v nadaljevanju sporazum), je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, da se z obravnavanjem škodnega dogodka ni ukvarjalo. Tožeča stranka svojo terjatev utemeljuje z 19.1.2012 sklenjenim sporazumom; na sam škodni dogodek se sklicuje zgolj zaradi razjasnitve okoliščin v zvezi s sklenitvijo sporazuma. Nesprejemljivo je pritožničino stališče, da bi bilo treba vsebino sporazuma vsestransko preizkusiti, kajti eno temeljnih načel obligacijskega prva je dolžnost izpolnitve obveznosti (pacta sunt servanda). Udeleženci obligacijskega razmerja so dolžni svoje obveznosti izpolniti; obveznost ugasne samo s soglasno voljo udeležencev obligacijskega razmerja ali na podlagi zakona (9. čl. Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Ker toženka ne zatrjuje, da bi obveznost prenehala, ali da bi bila spremenjena oz. drugih okoliščin, ki bi opravičevale njeno zavračanje izpolnitve sklenjenega sporazuma, se zahtevku neutemeljeno upira. Trditev, da se za škodo, kakršno je pes povzročil tožnici, v sodni praksi prisoja nižja odškodnina, ne vzpostavlja dvoma, da gre za vzajemno popuščanje (1051. čl. OZ).

8. Toženka sporazumu odreka učinek, ker naj bi njena volja pri sklenitvi sporazuma – zaradi sile in grožnje, ki naj bi je bila deležna ob njegovem sklepanju – ne bila svobodna. S tem uveljavlja neveljavnost pogodbe zaradi pomanjkanja ene od predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da je posel pravno veljavno sklenjen. S 94. čl. OZ je za primer take pomanjkljivosti predvidena izpodbojnost posla. Pogodbenik, katerega interes je kršen, lahko v določenem roku zahteva, da se pogodba razveljavi (95. čl. OZ). V pravdnem postopku sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov (prvi odstavek 2. čl. ZPP). Zahtevka za razveljavitev pogodbe tožena stranka v tem postopku ni postavila; ne zatrjuje pa niti tega, da bi ga uveljavljala izven tega postopka. Ker pravdni stranki s postavljenimi zahtevki opredelita zahtevano sodno varstvo, se sodišče v pravno veljavnost sporazuma ni moglo spuščati. Samo v primeru, da je pogodba razveljavljena, sta pogodbenika prosta svojih obveznosti.

9. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Tožeča stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka, ker njen odgovor na pritožbo k razjasnitvi zadeve ni pripomogel (prvi odstavek 165. čl. v zvezi s prvim odstavkom 155. čl. ZPP).