Jedro

Priloga tožbe (privatno izvedensko mnenje) v tem primeru ni dokaz, ampak sestavni del tožbenih navedb, ki jasno, pregledno in jedrnato opisuje škodo in jo podrobneje specificira. Revizijsko sodišče zato zavrača zaključek sodišča druge stopnje o nesklepčnosti tožbe.

Izrek

Reviziji se ugodi v delu, ki se nanaša na plačilo odškodnine za premoženjsko škodo 4.572,22 EUR (prej 1,095.689,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 4. 2005 do plačila, in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sicer se revizija zavrne.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo 900.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 3. 2005 do plačila, zakonskih zamudnih obresti od zneska 1,525.689,00 SIT in odškodnine za premoženjsko škodo 1,095.689,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 4. 2005 do plačila. Odločilo je še o pravdnih stroških. V zvezi s tujo pomočjo je verjelo tožniku, da mu je pri prevozih k zdravniku pomagal prijatelj, ki mu je tožnik plačal za opravljeno delo. Ocenilo je, da ni upravičen do povračila stroškov, ki so nastali s plačilom goriva, saj bi jih lahko uveljavljal od zdravstvenega zavarovanja. Priznalo pa mu je izdatke za tujo pomoč, višino katerih je izračunalo z uporabo prostega preudarka. Zahtevek je zavrnilo, ker mu je zavarovalnica odškodnino za tujo pomoč v priznani višini že izplačala. V zvezi z izgubo dohodka je poudarilo, da je tožnik predlagal postavitev izvedenca finančne stroke, ne pa, naj se pribavijo potrebni podatki za ugotavljanje te izgube. Po oceni sodišča prve stopnje o tem tudi ni nobenih navedb v tožbi, trditev o dodatnem pogodbenem delu pa je le navržena in ni z ničemer dokazana.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z argumenti sodišča prve stopnje in dodalo, da vsebine predlaganega dokaza (privatnega izvedenskega mnenja) ni mogoče šteti za del dejanske podlage tožbe.

3. Zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko tožbo je tožeča stranka vložila revizijo, s katero izpodbija odločitev sodišča druge stopnje glede plačila odškodnine za premoženjsko škodo (za tujo pomoč in izgubo dohodka). Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije reviziji ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je imel tožnik v zvezi z zdravljenjem številne poti. Vozil ga je prijatelj, kateremu je stroške sproti poravnaval. Zavod za zdravstveno zavarovanje krije le del potnih stroškov, zato je sodišče materialnopravno zmotno odločilo, da tožnik ni upravičen do njihovega povračila. Zahtevek iz naslova izgube na dohodku je podkrepil s predloženim izvedenskim mnenjem. Ker je pričakoval, da toženka tega mnenja ne bo sprejela, je predlagal, da se v pravdi izdela novo mnenje. Ker so bili v izvedenskem mnenju navedeni podatki, na podlagi katerih je izvedenka izdelala svoje mnenje, je bilo logično, da bi se ti uporabili tudi za izdelavo novega izvedenskega mnenja. Izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdnim postopkom, ki ga je tožnik priložil tožbi, se šteje za del tožbenih navedb oziroma del trditvenega gradiva tožeče stranke. Tudi izguba dohodka iz naslova dodatnega pogodbenega dela ni le navržena, saj temelji na izvedenskem mnenju izvedenke B. T., ki je kot podlago za izračun uporabila tožnikov zaslužek pri družbi S. d. o. o. v letu 2001. 4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je delno utemeljena.

6. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje v zvezi s tujo pomočjo, da je tožniku pri prevozih na zdravniške kontrole pomagal prijatelj, ki mu je tožnik plačal za opravljeno delo; da je tožnik opustil, da bi stroške za gorivo za te prevoze uveljavljal iz zdravstvenega zavarovanja in da je toženka škodo tožniku, ki mu je nastala zaradi potrebne tuje pomoči, že poravnala, utemeljujejo zavrnitev tožbenega zahtevka za plačilo tuje pomoči. Revizijske navedbe v tem delu so le navržene („Zavod za zdravstveno zavarovanje krije le del potnih stroškov.“) in tako pavšalne, da ne zahtevajo podrobnejšega vsebinskega odgovora.

7. V zvezi z izgubo dohodka je načelno vsekakor mogoče soglašati s stališčem pritožbenega sodišča, da vsebina predlaganega dokaza (privatnega izvedenskega mnenja) sama po sebi ni del dejanske podlage in da bi moral tožnik opredeljeno podati trditve, pa jih ni. S trditveno podlago tožbe in pravočasnimi navedbami kasneje v postopku je opredeljena dejanska podlaga, ki jo sme upoštevati sodišče pri odločanju. Od navedb tožeče stranke je treba ločiti priloge tožbe, ki so praviloma listinski dokazi, namenjeni ugotavljanju resničnosti njenih navedb. S priloženimi listinami ni mogoče utemeljevati nove dejanske podlage, ki je sama tožba ne vsebuje; sklicevanje na priloge se lahko nanaša le na dokaz teh navedb ali na njihovo natančnejše substanciranje. Na prilogo tožbe se torej tožeča stranka izjemoma lahko sklicuje takrat, ko priloga ne pomeni dokaza in ko ne gre za primer, ko se s tem sodišču naloži breme, da samo iz obsežnih prilog tožbe poišče pravno relevantne navedbe tožnika.

8. Revizijsko sodišče ocenjuje, da gre v obravnavani zadevi za prav tak izjemen primer. V tožbi, s katero zahteva povrnitev premoženjske škode, je tožeča stranka škodo na splošno opredelila tako, da je navedla, da je bila zaradi poškodbe na bolniškem dopustu in da je pred nezgodo pri svojem delodajalcu redno opravljala nadure, v prostem času pa je delala tudi pri drugih podjetjih, zaradi česar ji je nastala izguba zaslužka od aprila 2002 do decembra 2003. Navedla je še, da „prilaga izvedensko mnenje, v katerem je napravljen obračun hipotetičnega dohodka, ki bi ga lahko prejemala na podlagi redne zaposlitve od aprila 2002 do decembra 2003“. Poleg privatnega izvedenskega mnenja, ki ga je priložila tožbi, je predlagala še postavitev izvedenca finančne stroke. Priloga tožbe (privatno izvedensko mnenje) v tem primeru ni dokaz, ampak sestavni del tožbenih navedb, ki jasno, pregledno in jedrnato opisuje škodo in jo podrobneje specificira. Revizijsko sodišče zato zavrača zaključek sodišča druge stopnje o nesklepčnosti tožbe, češ da „tožnik ni ponudil nobenih konkretnih navedb glede izgube zaslužka in dokazov v smeri zagotovitve ustreznih podatkov, ki pa jih logično izvedenec nujno potrebuje, da opravi svoje delo“. (1) Nenazadnje ugotovitev, da tožnik glede izgube zaslužka ni ponudil nobenih dokazov, ni točna tudi iz razloga, ker je listine, na katere se sklicuje tožeča stranka, odgovoru na tožbo priložila tožena stranka (potrdilo K. z dne 20. 2. 2004 in potrdilo o številu opravljenih nadur z dne 16. 1. 2004).

9. Ker sodišče druge stopnje (enako kot sodišče prve stopnje) ni upoštevalo opisa in opredelitve škode, ki izhaja iz privatne cenitve, ki jo je tožeča stranka priložila tožbi in na katero se je sklicevala v tožbi, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Revizijsko sodišče je zato reviziji v delu, ki se nanaša na plačilo 4.572,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 4. 2005 do plačila, ugodilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP). Sicer je revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

10. Stroškovni izrek temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Primerjaj s sklepom II Ips 489/2005 z dne 13. 9. 2007 in sklepom II Ips 802/2006 z dne 25. 9. 2008.