Jedro

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali motorno kolo obstaja in odločiti o njegovi izročitvi s sklepom na podlagi 219. člena ZD. Če pa motornega kolesa ni, potem ta ne more preiti v lastnino Republike Slovenije.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sklepa se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče je v izpodbijanih sklepih ugotovilo katero premično premoženje sodi v zapuščino, in sklenilo, da premoženje, ki je z zapustnikovo smrtjo ostalo brez gospodarja preide na državo Slovenijo (9. člen ZD).

2. Odločitev sodišča izpodbija Državno pravobranilstvo Republike Slovenije iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijana sklepa razveljavi in zadevo vrne v nov postopek pred sodišče prve stopnje. V obrazložitvi navaja, da sklep o spremembi sklepa ni zakonit, ker sodišče v zapuščinskem postopku dejanskega stanja ni ugotovilo popolno in pravilno, zato tudi ni pravilno uporabilo določb materialnega prava, zagrešilo pa je tudi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožba se sklicuje na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani pod opr. št. I Cp 192/2015 z dne 18. 3. 2015, iz katere skledi, da četudi na kaducitetnega upravičenca zapuščina preide s trenutkom smrti in da ne gre za dedovanje, je treba pred sklepom o izročitvi tega premoženja v smislu navedenega določila 219. člena ZD, zanesljivo ugotoviti, ali in kje obstaja (v trenutku odločanja). Sodišče ni ugotovilo, ali in kje obstaja motorno kolo. Zato obstaja možnost, da to niti ne obstaja več. Predmet, ki ne obstaja pa ne more biti del zapuščinske mase. Sklicuje se, da je bila v Nemčiji po pokojnem tudi že opravljena zapuščinska obravnava.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Zapuščinsko sodišče je sklenilo, da postane zapuščina pokojnega ... brez dedičev, in sicer 20 delnic ZVTG v znesku 30,00 EUR in 20 delnic ZVTG v znesku 25,50 EUR ter motorno kolo last Republike Slovenije.

5. Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da so se vsi dediči po zapustniku dediščini odpovedali in zato opravilo ediktalni postopek, Republiko Slovenijo pa obvestilo o zapuščini brez dedičev ter potem, ko je na podlagi uradnih evidenc ugotovilo, da je bil zapustnik tudi lastnik motornega kolesa, sklenilo, da ta poleg delnic kot zapuščina brez dedičev (bona vacancia) postane last Republike Slovenije (9. člen Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD). Vendar zapuščinsko sodišče ni ravnalo skladno z določilom 219. člena ZD, po katerem je treba izdati v takem primeru tudi sklep, da se tudi motorno kolo izroči organu, pristojnemu za gospodarjenje s posamezno vrsto premoženja. V tem smislu tudi ni ugotovilo, kje se motorno kolo nahaja, čeprav iz zapisnika o zapuščinski obravnavi z dne 9. 10. 2014 sledi, da je na naroku navzoča S. H. navedla, da se motorno kolo nahaja v Nemčiji v mestu ... Sodišče prve stopnje do navedenega v obrazložitvi izpodbijanih sklepov ni zavzelo nikakršnega stališča. Ker je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijana sklepa razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (tretji odstavek 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju).

6. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali motorno kolo obstaja in odločiti o njegovi izročitvi s sklepom na podlagi 219. člena ZD. Če pa motornega kolesa ni, potem ta ne more preiti v lastnino Republike Slovenije.(1) Op. št. (1): Tako tudi Višje sodišče v Ljubljani v sklepu pod opr. št. I Cp 3586/2010 in II Cp 4004/2010 ter III Cp 3010/2010.