Jedro

Okoliščina, da je bila pogodba o razdružitvi nepremičnin sklenjena potrditvi tožeče stranke glede nepremičnin, ki niso last strank, ne pomeni, da pogodba o razdružitvi nima dopustne podlage.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrne kot neutemeljena in potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je neveljavna oziroma nična razdružilna pogodba, ki sta jo dne 17.6.1994 sklenili tožena stranka in tožeča stranka za razdružitev solastnih nepremičnin suhozemnega terminala in da je dolžna tožena stranka povrniti tožeči odmerjene pravdne stroške z zakonitimi zamudnimi obrestmi v 8 dneh pod izvršbo. Glede pravdnih stroškov je odločilo, da jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi v znesku 111.843,20 SIT v roku 8 dni.

Zoper to sodbo se pritožuje tožeča stranka po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje. V pritožbi navaja, da je sicer pravdna zadeva oziroma gospodarski spor pri istem sodišču pod opr. št. Pg 216/95 res pravnomočno končan, vendar pa je tožeča stranka, v prej omenjeni zadevi tožena stranka, vložila revizijo, o kateri še ni dokončno odločeno. Zato bi moralo sodišče prve stopnje počakati na odločitev o reviziji in se ne more utemeljeno sklicevati na odločitev v zadevi Pg 216/95 glede razdružilne pogodbe. Vsekakor gre za razdružitveno pogodbo, katere podlaga je nedopustna, saj stranki, predvsem tožena, nista vedeli, da razdružujeta nepremičnine, ki deloma stojijo na tujem zemljišču. Ker za sklenitev pogodbe o razdružitvi ni bilo podlage, bi morala tožena stranka predlagati razdružitveni postopek pri sodišču, ne pa tožiti na izdajo zemljiškoknjižne listine, kot je to storila v pravdi Pg 216/95. Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede bistvenih okolnosti spora dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo niti v pritožbi pavšalno zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka niti drugih takih kršitev, na katere bi moralo pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Ni pravilno stališče tožeče stranke, češ da se sodišče prve stopnje ne bi smelo sklicevati na pravnomočnost končanega spora v zadevi pod opr. št. Pg 216/95. Odločitev v tej zadevi je res pravnomočna, kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, saj je revizija izredno pravno sredstvo, ki se vlaga zoper pravnomočne odločbe sodišča. Po mnenju pritožbenega sodišča tudi trditev tožeče stranke, da naj bi bila razdružitvena pogodba z dne 17.6.1994, sklenjena s toženo stranko, nična zato, ker naj ne bi imela dopustne podlage, ne more vzdržati. Celo če bi res šlo za razdružitev nepremičnin, ki v zemljiški knjigi niso vknjižene bodisi kot last tožeče bodisi kot last tožene stranke, to samo po sebi ne pomeni, da je podlaga nedopustna. Pogodba o razdružitvi skupnih nepremičnin je neke vrste razpolagalni posel glede nepremičnin, to je pogodba, s katero ena stranka na drugo stranko prenese določeno stvarno pravico. Analogno z določilom 460. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), po katerem prodaja tuje stvari veže pogodbenika, to pomeni, da tudi razdružitvena pogodba glede tuje stvari pogodbenika veže. Drugo je seveda vprašanje učinka take pogodbe zoper tretje osebe. Vendar pa to ne more pomeniti, da bi bila podlaga pogodbe nedopustna in da bi bila pogodba zato nična (52. člen ZOR). Tu po mnenju pritožbenega sodišča ne gre za vprašanje dopustnosti ali nedopustnosti podlage, kot to zmotno meni tožeča stranka v pritožbi, saj pri vprašanjih, glede katerih je med strankama tekel spor, po mnenju pritožbenega sodišča ne gre za podlago, kakršno ima v mislih določilo 51. člena ZOR. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.