Jedro

Odločitev o določitvi vrednosti spornega predmeta se lahko izpodbija le v pritožbi zoper končno odločbo, ki jo v obravnavanem primeru predstavlja sklep o ustavitvi in stroških postopka.

Tožeča stranka do vpogleda v zemljiško knjigo, ki ga je opravila zaradi priprav na glavno obravnavo, ni mogla vedeti, da je njen tožbeni zahtevek izpolnjen, zato ji, kljub temu da je od s tožbenim zahtevkom zahtevanega vpisa v zemljiško knjigo do umika tožbe minilo štiri mesece, ni mogoče očitati, da tožbe ni umaknila takoj, ko je bil zahtevek izpolnjen.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se v 2. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišče prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 29. 9. 2011 vrednost spornega predmeta določilo na 98.824,00 EUR. Stvarna pristojnost za odločanje v tej zadevi je prešla na Okrožno sodišče v Ljubljani, ki je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zaradi umika tožbe postopek ustavi ter tožeči stranki naložilo, da mora četrti toženi stranki povrniti pravdne stroške postopka v višini 2.691,00 EUR.

2. Tožeča stranka v pravočasni pritožbi navaja, da je povečevanje vrednosti predmeta nesorazmerno breme. V konkretnem primeru namreč ni želela pridobiti lastninske pravice na nepremičnini, pač pa je bil njen namen, da se v zemljiško knjigo vknjiži dolžnik, ki je tudi dejanski lastnik nepremičnine. Takšno vknjižbo je predlagala z namenom poplačila svojih terjatev po pravnomočnih sklepih o izvršbi. Nadalje navaja, da je 15. 4. 2013, tik pred pristopom na narok, samoiniciativno preverila zemljiškoknjižno stanje in ugotovila, da je bil tožbeni zahtevek izpolnjen, zato je tožbo na naroku umaknila. Prvostopenjsko sodišče se je v obrazložitvi sklicevalo, da bi moral biti zahtevek umaknjen takoj ob vpisu lastninske pravice v zemljiško knjigo 20. 11. 2012 oziroma najkasneje v roku 15 dni po tem datumu. Navaja, da v času teka sodnega postopka ni bila obveščena o izpolnitvi tožbenega zahtevka, ni pa njena dolžnost, da redno spremlja zemljiškoknjižno stanje nepremičnin in tako nadzoruje morebitno izpolnitev zahtevka. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Uvodoma je treba odgovoriti na tisti del pritožbenih navedb, s katerimi pritožnica izpodbija odločitev Okrajnega sodišča v Ljubljani v zvezi z določitvijo vrednosti spornega predmeta. Ker zoper takratni sklep ni posebne pritožbe, je pritožnica ravnala pravilno, in svoje pritožbene razloge podaja sedaj, ob končni odločitvi (tretji odstavek 44. člena v zvezi z drugim odstavkom 363. člena ZPP).

5. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je bila vrednost spornega predmeta določena previsoko. Drži sicer, da tožeča stranka ni imela namena pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, a je bil cilj pravde prenesti lastninsko pravico na prvo toženko – dolžnico v izvršilnem postopku, kjer tožeča stranka nastopa kot upnica. Tožeča stranka spregleda, da je zaradi prenosa lastninske pravice četrta tožena stranka izgubila lastništvo nad nepremičnino, s tem pa je se je njeno premoženje zmanjšalo za vrednost prenesene nepremičnine. Vrednost spora se ne more določati zgolj na podlagi (pravnega/ekonomskega) interesa do ene od več toženih strank, temveč je treba upoštevati interese v odnosu do vseh toženih. V primeru, ko je za eno izmed strank vrednost spora višja, je po oceni pritožbenega sodišča treba določiti višjo vrednost, saj se posledično uporabijo drugačna pravila o stvarni pristojnosti, stranka ima lažji dostop do revizije ipd. Zgolj dejstvo, da tožeča stranka ni imela namena pridobitve lastninske pravice, ne more biti utemeljen razlog za določanje nižje vrednosti spora.

6. Pritožbeno sodišče se strinja z določeno vrednostjo spora, ki je izčrpno obrazložena, ter zgolj pripominja, da je neutemeljena navedba tožeče stranke, da bi se lahko vrednost nepremičnine določila zgolj s sodnim izvedencem. ZPP v tretjem odstavku 44. člena določa, da se mora sodišče na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti spora. Imenovanje izvedenca zgolj za potrebe določanja vrednosti spora ni hiter, še manj pa primeren način določanja takšne vrednosti, in je v nasprotju s temeljnim načelom ekonomičnosti postopka iz 11. člena ZPP.

7. Utemeljena pa je pritožbena graja glede odločitve o stroških postopka. Sodišče prve stopnje je napačno tolmačilo prvi odstavek 158. člena ZPP, ko je navedlo, da bi morala tožeča stranka tožbo umakniti že 20. 11. 2012 oziroma najkasneje v 15 dneh po tem datumu.

8. Res je, da mora umik tožbe neposredno slediti toženčevi izpolnitvi zahtevka, toda temeljna predpostavka takšnega umika je zavedanje tožnika, da je bil zahtevek izpolnjen. Pritožnik opozarja, da je bil zahtevek sicer res izpolnjen že 20. 11. 2012, torej skoraj štiri mesece pred umikom tožbe, vendar je za pravilno uporabo prvega odstavka 158. člena ZPP ključno, kdaj je tožeča stranka za izpolnitev zahtevka izvedela oziroma bi zanjo vsaj lahko izvedela.

9. Tožena stranka ni vložila odgovora na pritožbo, v katerem bi nasprotovala pritožbeni trditvi, da je tožena stranka o izpolnitvi zahtevka ni obvestila. Čim je tako, pa je treba odgovoriti le še na vprašanje, ali bi tožeča stranka to lahko izvedela sama. Po oceni pritožbenega sodišča stranki ni mogoče naložiti, da bi ob takem tožbenem zahtevku, kot je predmet te pravde, morala od vložitve tožbe dalje preverjati zemljiškoknjižno stanje zaradi morebitne izpolnitve zahtevka. Ker je od vložitve tožbe do izpolnitve zahtevka preteklo več kot eno leto, v vmesnem času pa nobena izmed več toženih strank ni obvestila tožeče stranke, da bi imela vsaj namen izpolniti tožbeni zahtevek, tožeča stranka na prostovoljno izpolnitev ni mogla upati. Ob vsem povedanem ji ni mogoče očitati, da tožbe ni umaknila takoj, ko je izvedela – na naroku, en dan po tistem, ko je ob pripravah na glavno obravnavo preverila zemljiškoknjižno stanje.

10. Pritožbeno sodišče je na podlagi povedanega pritožbi ugodilo in 2. točko sklepa sodišča prve stopnje v skladu s tretjo točko 365. člena ZPP razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek. V ponovljenem postopku bo treba ugotoviti, kateri izmed tožencev je imel pravno in dejansko zmožnost izpolnitve zahtevka ter kateri izmed njih je dejansko izpolnil zahtevek, na tej podlagi pa odmeriti potrebne pravdne stroške postopka. Izrek o stroških pritožbenega postopka temeljni na tretjem odstavku 165. člena ZPP.