Jedro

Ker tožena stranka, na kateri je dokazno breme, ni dokazala, da je tožniku plače, dogovorjene s pogodbo o zaposlitvi, izplačala (v gotovini, na roke), je tožbeni zahtevek iz naslova plačila plač utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da je dolžna tožniku obračunati plačo za mesec december 2009 v bruto znesku 1.200,00 EUR, od tega zneska obračunati in odvesti vse z zakonom predpisane davke in prispevke ter akontacijo dohodnine in plačati tožniku pripadajoči neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 1. 2010 dalje do plačila; obračunati plačo za mesec januar 2010 v bruto znesku 1.200,00 EUR, od tega zneska obračunati in odvesti vse z zakonom predpisane davke in prispevke ter akontacije dohodnine in plačati tožniku pripadajoči neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 2. 2010 dalje do plačila in obračunati plačo za mesec februar 2010 v bruto znesku 1.200,00 EUR, od tega zneska obračunati in odvesti vse z zakonom predpisane davke in prispevke ter akontacije dohodnine in plačati tožniku pripadajoči neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 3. 2010 dalje do plačila (1. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 420,60 EUR v roku osem dni na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. točka izreka).

Tožena stranka vlaga pravočasno pritožbo smiselno iz razlogov zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in predlaga, da sodišče upošteva znesek 520,00 EUR, ki ga je tožnik prejel v gotovini, pri tem pa upošteva tudi dejstvo, da je prišlo do zaostritve poslovanja v letu 2009. Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in navaja, da ni prejel gotovinskega plačila v znesku 520,00 EUR, niti se ni dogovoril, da se mu plače izplačujejo v manjših kot v pogodbenih dogovorjenih zneskih.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR – Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadaljnji) v 42. členu določa, da mora delodajalec delavcu zagotavljati ustrezno plačilo za opravljanje dela. Pogodbeni stranki sta v pogodbi o zaposlitvi z dne 19. 5. 2008 (A1) v 6. členu dogovorili, da znaša osnovna plača delavca 1.200,00 EUR bruto na mesec in da se izplačuje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec na osebni račun tožnika. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka, na kateri je dokazno breme v zvezi z morebitnim drugačnim dogovorom o višini plače, svojih trditev z ničemer ni izkazala, prav tako pa ni dokazala, da bi tožniku del plače za sporno obdobje tudi izplačala. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da bi morala tožena stranka skladno s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z dne 19. 5. 2008 za sporne mesece (december 2009, januar 2010 in februar 2010) obračunati dogovorjeni znesek bruto plače v višini 1.200,00 EUR in od tega zneska obračunati in odvesti z zakonom predpisane davke in prispevke in tožniku izplačati pripadajoči neto znesek. Tako ni mogoče slediti pavšalni pritožbeni navedbi, da naj sodišče upošteva znesek 520,00 EUR, ki ga naj bi tožnik prejel v gotovini, saj navedenega tožena stranka ni z ničemer izkazala. Enako je ugotoviti, da tožena stranka ni izkazala, da je prišlo do zaostritve poslovanja v letu 2009, zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo tudi glede na trditveno in dokazno breme v predmetni zadevi.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, za kar je imelo podlago v določilih 353. člena ZPP.